skupnost dedičev - upravljanje in razpolaganje z dediščino - soglasje dedičev - nesporazum - upravitelj zapuščine - naloge upravitelja zapuščine - skrbnik zapuščine
Za primere, ko se dediči glede uprave ne morejo sporazumeti, zakon predpisuje možnost imenovanja upravitelja zapuščine. Ne iz besedila zakona ne iz njegovega namena ne izhaja, da bi bila postavitev upravitelja in določitev njegovih nalog pogojena s soglasjem vseh dedičev.
premoženjska razmerja med starši in otroki - preživljanje mladoletnega otroka - višina preživnine - določitev višine preživnine - zvišanje preživnine - razporeditev preživninskega bremena - potrebe upravičenca - pridobitne zmožnosti staršev - finančne zmožnosti staršev - denarna socialna pomoč
Predlagateljica svojo pritožbeno ost usmerja v napačno oceno pridobitnih zmožnosti nasprotnega udeleženca. Njen očitek ni utemeljen, saj je sodišče upoštevalo pasivnost nasprotnega udeleženca pri iskanju zaposlitve ter dejstvo, da je ponujeno delo odklonil. Opozorilo je (tudi) na tiste možnosti, ki jih je nasprotni udeleženec dolžan poiskati in izkoristiti, da bo lahko izpolnil preživninsko obveznost, ki ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi. Še vedno je formalni prejemnik denarne socialne pomoči, zato zavzemanje pritožbe za še višji preživninski znesek ne bi bilo v skladu z določbo 189. člena DZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048031
KZ-1 člen 45.a, 47, 50, 51.
sprememba odločbe o kazenski sankciji - priznanje krivde - višina kazni - omilitev kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine
Pritožbeno sodišče pritrjuje državni tožilki, da je sodišče prve stopnje obtožencu izreklo prenizko zaporno kazen. Zaporno kazen je sicer upravičeno omililo, omilitev je predlagala tudi državna tožilka, vendar je omiljena kazen 10 mesecev zapora, glede na okoliščine obravnavanega primera, prenizka in ima pritožnica prav, da se skoraj ne razlikuje od kazni, ki so se storilcem teh kaznivih dejanj izrekala pred uveljavitvijo KZ-1G. Kot pravilno opozarja pritožnica, je obtoženec obravnavano kaznivo dejanje storil v sostorilstvu (tudi z neidentificiranimi sostorilci), po predhodnem dogovoru z njimi in delitvijo vlog, kar predstavlja obteževalno okoliščino, ki jo sodišče pri kriminalni količini očitanega kaznivega dejanja ni upoštevalo. Po oceni pritožbenega sodišča bo namen kaznovanja (45.a člen KZ-1), upoštevajoč okoliščine, ki jih je treba upoštevati pri odmeri zaporne kazni dosegla kazen v trajanju enega leta in šestih mesecev zapora, zato je pritožbeno sodišče izrečeno zaporno kazen zvišalo tako kot izhaja iz izreka te sodbe. Državna tožilka je predlagala zvišanje zaporne kazni na dve leti in tri mesece zapora, vendar pritožbeno sodišče ocenjuje, da pritožbeni predlog, ki se nanaša na tako predlagano višino zaporne kazni ni utemeljen.
prodajna pogodba - predmet pogodbe - kmetijska ali stavbna zemljišča - bistvena zmota - bistvene lastnosti predmeta - prevara - notarski zapis - čezmerno prikrajšanje - razveljavitev pogodbe zaradi napak volje - primerna kupnina - dogovorjena kupnina - pogodbena cena - tržna cena - očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev - objektivne in subjektivne okoliščine
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da bi jo toženca zavedla in pregovorila v sklep pogodbe o predmetu, za katerega ni vedela, da so stavbna in ne kmetijska zemljišča in tudi o ceni. Ni dokazala čezmernega prikrajšanja.
kasneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - vezanost na pravnomočni sklep o dedovanju - vezanost strank na sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - terjatev zapustnikovega upnika - dedna izjava
Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, izda zapuščinsko sodišče v skladu s prvim odstavkom 221. člena ZD dodatni sklep o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, ne da bi opravilo novo zapuščinsko obravnavo. Nič drugače ni, če novo najdeno premoženje predstavljajo nepremičnine. V skladu z drugim odstavkom 221. člena ZD je izjema le situacija, ko prej ni bilo zapuščinske obravnave, če obstaja najdeno premoženje iz nepremičnin.
V zapuščinskem postopku sodišče namreč ugotavlja in ugotovi le, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine (na dednopravni podlagi) gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. člen ZD). Upniki so stranke zapuščinskega postopka le, kadar v roku predlagajo ločitev zapuščine, saj ne uveljavljajo pravice iz zapuščine, temveč zgolj terjatev, za katero do višine podedovanega premoženja skladno s 142. členom ZD odgovarjajo dediči. Odločanje o takšnih terjatvah pa ni stvar zapuščinskega postopka.
Dejstvo, da je sodna izvedenka pritrdila mnenju strokovnjaka, ki ga je angažirala obramba in svoje mnenje nato spremenila, ni razlog za oceno nezanesljivosti njenega mnenja. Izvedenka je na zaslišanju podrobno argumentirala spremembo svojega prvotnega stališča, sodišče pa je njeno mnenje ocenjevalo tako z drugimi dokazi kot mnenjem strokovnjaka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00047737
URS člen 22, 60. ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 105, 105/1, 106, 146, 146/1, 147, 147/1, 147/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 193, 198, 344, 347, 347/1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/2.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - kabelska retransmisija glasbenih del - nadomestilo za uporabo - primerno nadomestilo - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju, za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00045087
KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2, 245, 245/1, 245/2, 245/3.. ZKP člen 169, 169/7.
kaznivo dejanje pranja denarja - zakonski znaki kaznivega dejanja - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja - kvalifikacija kaznivega dejanja - uvedba preiskave - zahteva za razširitev preiskave
Ker je tudi po oceni pritožbenega sodišča obdolženčeva aktivnost po storjenem kaznivem dejanju iz člena 240/2-1 KZ-1 takšna, da po subjektivni in objektivni plati presega kriminalno količino, zajeto v predhodnem kaznivem dejanju, in predstavlja napad na drugo zavarovano dobrino, kar se je zgodilo tudi v obravnavanem primeru, je bilo potrebno zoper obdolženega uvesti preiskavo tudi zaradi kaznivega dejanja pranja denarja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00047753
URS člen 22, 60. ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 105, 105/1, 106, 146, 146/1, 147, 147/1, 147/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 193, 198, 344, 347, 347/1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/2.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - primerno nadomestilo - nadomestilo za uporabo - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - neupravičena pridobitev - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zastaranje zamudnih obresti
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju, za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.
kazensko preiskovalna dejanja - odvzem prostosti - utemeljeni razlogi za sum - razlogi za sum
Preiskovalnih dejanj ne gre zamenjevati z odvzemom prostosti, saj utemeljenih razlogov za sum ni mogoče enačiti z razlogi za sum. Utemeljeni razlogi za sum, ki morajo biti podani za pridržanje po drugem odstavku 157. člena ZKP namreč pomenijo višjo stopnjo suma (ki se po kvaliteti in kvantiteti zbranih podatkov in njihovi preverljivosti v veliki meri približujejo utemeljenemu sumu) od razlogov za sum, ki se zahtevajo, za posamezne policijske naloge po 148. členu ZKP. Policisti, ki so na kraju opravljali posamezne naloge, so si ustvarili lastno mnenje in oškodovanca (preuranjeno) naslavljali z osumljencem oziroma storilcem, kljub temu, da niso imeli pregleda nad celotno zadevo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046920
KZ-1 člen 228, 228/1.
zavrnitev zahteve za preiskavo - kaznivo dejanje poslovne goljufije - opis kaznivega dejanja v izreku - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev - oškodovanec - premoženjska škoda
Vsi zakonski znaki kaznivega dejanja morajo biti konkretizirani v opisu kaznivega dejanja v izreku (tenorju) zahteve za preiskavo, morebitne konkretizacije v njeni obrazložitvi niso relevantne, zato pritožba ne more uspeti z obširno obrazložitvijo, kjer pojasnjuje (ponavlja) stanje stvari in dogodke v času od 28.3.2019 do junija 2020.
Iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da naj bi osumljenci preslepili oškodovano družbo, ni pa navedeno kdo je fizična oseba pri kateri naj bi osumljenci povzročili zmotno prepričanje, da bo obveznost iz naslova najemnine plačana. Kaznivo dejanje poslovne goljufije se lahko izvrši le tako, da storilec preslepi drugo osebo in ta mora biti v opisu kaznivega dejanja personalizirana, saj se lahko preslepi le fizično osebo. V opisu kaznivega dejanja torej manjka predvsem navedba konkretnih okoliščin, ki naj bi jih osumljenci lažno prikazovali, koga (fizično osebo) so preslepili pri oškodovani družbi ter konkretizacija premoženjske škode, ki naj bi slednji nastala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048033
KZ člen 20, 49, 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - sostorilstvo - dokončano kaznivo dejanje - sprememba odločbe o kazenski sankciji - obteževalne okoliščine
Očitek obtoženčevega delovanja v sostorilstvu je zadostno konkretiziran, ravno tako njegova sostorilska vloga in vloga neidentificiranih sostorilcev, med katerimi je tudi oseba z imenom FA. Kot je razvidno iz opisa očitanega kaznivega dejanja in razlogov izpodbijane sodbe, je bil cilj vseh sostorilcev, vključno z obtožencem, pripeljati 18 državljanov P, od katerih nihče ni imel dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo, nezakonito in proti plačilu v Republiko Italijo, pri čemer je bilo potrebno organizirati pot iz Bosne in Hercegovine preko Hrvaške in Slovenije. V obravnavanem primeru je pomembno, da je šlo za organizacijo in spravilo 18 državljanov P čez državno mejo Republike Slovenije in prevoz po njenem ozemlju. Okoliščina, da obtoženec tujce še ni sprejel v vozilo, ker so se pred tem razbežali, ne pomeni, da očitanega kaznivega dejanja ni storil ali pa, da bi kaznivo dejanje ostalo pri poskusu. Očitano kaznivo dejanje je bilo dokončano, saj bi obtoženec, v kolikor bi uspel prevzeti skupino tujcev in jih odpeljati po ozemlju Republike Slovenije v Republiko Italijo, zgolj nadaljeval predhodno dogovorjeno dejavnost v okviru sostorilske udeležbe, po tem, ko so tujci s pomočjo sostorilca- vodiča FA že nezakonito, mimo mejnega prehoda, prišli na ozemlje Republike Slovenije, kjer bi jih obtoženec prevzel v vozilo in odpeljal v Republiko Italijo. Trditev, da obtoženec "skupini tujcev ni pomagal priti na ozemlje Republike Slovenije", ne pomeni, da ni imel sostorilske vloge kot se mu očita. Obtoženčeva vloga je bila pri izvršitvi kaznivega dejanja ključna za dosego cilja, to je spravilo (nezakonito in proti plačilu) skupine 18 državljanov P na ozemlje Republike Slovenije, vožnja preko ozemlja Republike Slovenije in spravilo preko državne meje Republike Slovenije v Republiko Italijo.
Okoliščina, da je obtoženec obravnavano kaznivo dejanje storil za plačilo, je zakonski znak očitanega kaznivega dejanja in je ni mogoče šteti še kot obteževalno okoliščino, še posebej, ker se obtožencu očita, da je to plačilo znašalo najmanj 1,00 EUR (in bi torej lahko bilo le 1,00 EUR).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048876
KZ-1 člen 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - dokazna ocena - ocena verodostojnosti priče
Zagovornik v pritožbi izraža dvom o identiteti zaslišanih prič, vendar to ni pomembno za presojo njune verodostojnosti, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje v točki 14 izpodbijane sodbe. Tudi dejstvo, da izpovedb prič ni bilo mogoče preizkusiti z zaslišanjem drugih tujcev, v ničemer ne vpliva na pravilnost izpodbijane sodbe, kot je prepričljivo pojasnilo sodišče prve stopnje v točki 23 izpodbijane sodbe.
začasna odredba - verjetnost nastanka škode - ukrep trajnejše narave - ogroženost otroka - največja korist otroka - stiki med starši in otrokom - verbalni konflikt - vedenjske motnje - mladoleten otrok - pravni standard
Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Pri ugotavljanju otrokove ogroženosti gre za pravni standard, katerega vsebino napolni sodišče v vsakem primeru posebej.
Oče se moti, da so lahko potrebe, za katere sodišče oceni, da morajo biti pokrite, le v korelaciji s kvantitativnim povečanjem dohodkov zavezanca. Za tako stališče ni nikjer podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047659
OZ člen 247. ZPNačrt člen 72. ZPP člen 184, 184/2.
pogodba o izvedbi del - priključitev na javno infrastrukturo - pogodbena kazen - izgradnja komunalne infrastrukture - zamuda - prekluzija - sprememba tožbe
Pogodbena obveznost izgradnje komunalne infrastrukture za namene priključevanja novozgrajenega objekta je bila izpolnjena z dnem pridobitev uporabnega dovoljenja.