ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/1.
sodna taksa - zavezanec za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse
Po prvem odstavku 3. člena ZST-1 mora s tem zakonom predpisane takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ta zakon ne določa drugače. Ker ZST-1 za pravdni postopek, ki se je začel s tožbo, ki so jo v konkretnem primeru vložili obe tožnici in tožnik, nima drugačne določbe, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njihovega predloga, naj se taksa plača iz stečajne mase oziroma iz proračuna, pravilna.
ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/1.
sodna taksa - zavezanec za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse
Po prvem odstavku 3. člena ZST-1 mora s tem zakonom predpisane takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ta zakon ne določa drugače. Ker ZST-1 za pravdni postopek, ki se je začel s tožbo, ki sta jo v konkretnem primeru vložila tožnica in tožnik, nima drugačne določbe, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njunega predloga, naj se taksa plača iz stečajne mase oziroma iz proračuna, pravilna.
ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/1.
sodna taksa - zavezanec za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse iz stečajne mase - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa
Po prvem odstavku 3. člena ZST-1 mora s tem zakonom predpisane takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ta zakon ne določa drugače. Ker ZST-1 za pravdni postopek, ki se je začel s tožbo, ki jo je v konkretnem primeru vložila tožnica, nima drugačne določbe, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njenega predloga, naj se taksa plača iz stečajne mase oziroma iz proračuna, pravilna.
nevarna vožnja v cestnem prometu - vrnitev zaseženega vozila - odvzem predmetov
Za potrebe kazenskega postopka pa je torej ključno le vprašanje, kar izpostavljata tudi oba odgovora na vloženo pritožbo, ali je mogoče z gotovostjo, ne pa le z verjetnostjo trditi, da je lastnik vozila (S. d.o.o.) omogočil oziroma dopustil uporabo svojega vozila tretji osebi, to je obdolžencu, ki sicer ni izpolnjeval pogojev za vožnjo v cestnem prometu, ker ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja oziroma, in ali je v tej smeri ravnal malomarno, ker se o pogojih za udeležbo te osebe v cestnem prometu ni prepričal. O tem vprašanju pa se je prvo sodišče v nasprotju s pritožbenimi navedbami opredelilo s prepričljivimi razlogi, ko je obrazložilo (točka 22), da lastnik vozila nikakor pred 15. 7. 2019 nikoli ni dal potrebnega soglasja za nadaljnji najem vozila obdolžencu, niti ni bil seznanjen z izdajo pooblastila leasingojemalca z dne 30. 11. 2018, saj sta o tem skladno izpovedali zaslišani priči M. K. in Š. Č., katerih dokazno oceno prvega sodišča sprejema tudi pritožbeno sodišče. Take ugotovitve pa tudi po prepričanju pritožbenega sodišča zadostujejo za sklep o tem, da ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je lastnik vozila, to je S. d.o.o., ki tudi nikoli ni izdal soglasja, da lahko obdolženec to vozilo uporablja in ni bil seznanjen s tem, da obdolženec, kateremu je pooblastilo za uporabo tega vozila 30. 11. 2018 izdal leasingojemalec, nima pogojev za udeležbo v cestnem prometu, oziroma, da se o slednjem ni prepričal, ravnal tako, da je omogočil, da je obdolženec vozilo uporabljal, oziroma se o obdolženčevih pogojih za vožnjo v cestnem prometu ni ustrezno prepričal, kot je prepričljivo zaključilo že sodišče prve stopnje. Zato je pritožba, ki tako odločitev napada s svojo razlago in argumentacijo civilnopravnih določb pogodbenega razmerja in Splošnih pogojev, neutemeljena.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - prekinitev postopka - presoja ustavnosti zakona
Neutemeljen je glavni pritožnikov očitek o tem, da sodišče ni prekinilo postopka in zahtevalo presoje ustavnosti ZST-1 zaradi odsotnosti posebne takse za odškodninsko tožbo, kakršna je tožnikova. Sodišče tega na predlog stranke ni dolžno storiti, to stori le, če samo oceni, da gre za neustavno zakonsko ureditev.
Glede na pritožbena izvajanja sodišče druge stopnje zgolj še dodaja, da v predmetnem postopku ni mogoče uporabiti 88. člena OZ, saj je namen celotne pogodbe bilo prav plačilo odškodnine zato, da se tožencu zagotovi varnost oziroma da bo tožnik poskrbel za njegovo neogroženost oziroma da se bo počutil neogroženega. Tako iz predmetne pogodbe ni mogoče črtati (izreči za nično) samo IV. člena pogodbe, v veljavi pa bi ostalo določilo o plačilu odškodnine v višini 9.960,00 EUR, saj je slednje plačilo, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, bilo plačilo za zagotovitev toženčeve varnosti.
Po prvem odstavku 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) morajo procesni udeleženci, ne glede na izid kazenskega postopka, povrniti tiste stroške postopka, ki so jih povzročili po svoji krivdi.
pregled in prepisovanje kazenskih spisov - upravičen interes - status oškodovanca
Presojo v smislu "škode interesom procesnega udeleženca" je v tem postopku potrebno razlagati in vezati na konkretno obravnavan kazenski postopek, ne pa tudi na druge postopke, v katerih lahko tudi v drugačni vlogi nastopa posamezen procesni udeleženec iz obravnavane zadeve.
Pritožnik pravilno zatrjuje, da ugoditev predmetni prošnji za pregled in prepis kazenskega spisa v ničemer ne vpliva na potek konkretnega kazenskega postopka in na noben način ne posega v pravice in interese drugega oškodovanca v tem postopku.
ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1-1, 34a, 34a/1.
sodna taksa - zavezanec za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
Po prvem odstavku 3. člena ZST-1 mora s tem zakonom predpisane takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ta zakon ne določa drugače. Ker ZST-1 za pravdni postopek, ki se je začel s tožbo, ki jo je v konkretnem primeru vložila tožnica, nima drugačne določbe, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njenega predloga, naj se taksa plača iz stečajne mase oziroma iz proračuna, pravilna.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2. ZPSVIKOB člen 25, 45.
prekinitev in nadaljevanje postopka - predhodno vprašanje
Sodišče lahko svojo odločitev o čakanju na rešitev predhodnega vprašanja naknadno spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali tudi če (zgolj) situacijo drugače oceni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00036591
OZ člen 69. ZPP člen 212, 214, 214/1, 214/2.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - pasivna stvarna legitimacija - zastopanje pravne osebe - upravičenje za zastopanje - pooblastilo za sklenitev pogodbe - priznana dejstva - trditveno in dokazno breme
Na toženi stranki je trditveno (in dokazno) breme, da je bil zakoniti zastopnik edini upravičen za sklepanje zavarovalnih pogodb pri toženi stranki, oziroma da oseba, ki je pri toženi stranki vodila vozni park, za podpis pogodb ni imela pooblastila, oziroma da ta oseba pogodb ni podpisala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00037954
ZPP člen 337, 337/1, 443, 443/1, 458, 458/1, 458/2.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - nedopustne pritožbene novote - zavarovalno razmerje - zavarovalna premija - plačilo nadomestila - popravilo avtomobila - motorno vozilo - premoženjska škoda
V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi njihove bagatelnosti racionalizirajo (reducirajo) posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - pravica do spoštovanja doma - izselitev iz nepremičnine - nedotakljivost človekove telesne in duševne integritete
Iz Odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-171/16 ne izhaja, da bi bil vsakdo že zato, ker gre za stresni dogodek, upravičen do odloga izvršbe na njegov dom, ampak sodišče mora odločiti o predlogu za odlog izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom tako, da ob upoštevanju vseh okoliščin primera doseže pravično ravnotežje med interesi upnika in dolžnika.
Sodišče druge stopnje ne zanemarja občutljivosti zadeve in razume, da je prisilna izselitev iz doma stresen dogodek, vendar je vsakdo, ki mu je s pravnomočno odločbo naložena izselitev in izpraznitev doma, dolžan z ustrezno mero skrbnosti aktivno poiskati drugo prebivališče. Če sam tega ne zmore zaradi socialne stiske, je dolžan to storiti ob pomoči centra za socialno delo ali sorodne socialne institucije. Navedene aktivnosti dolžnik ni zatrjeval, niti morebitne neuspešnosti iskanja novega doma in razlogov zanjo. Dolžnik ni navedel, da je v brezizhodni stiski in nima kam kljub svojemu ustreznemu prizadevanju. Niti ni navedel morebitnega slabega zdravstvenega stanja, zaradi česar bi invazivnost prisilne izpraznitve in izročitve nepremičnine, ki je dom, lahko takšno slabo zdravstveno stanje še dodatno bistveno poslabšala, kar je ustavno sodišče opredelilo kot pomemben vidik presoje. Glede na pojasnjeno obstoječe procesno gradivo sodišče prve stopnje pravilno ni dalo prednosti dolžniku pred upnikovo pravico do izvršbe.
izvršba na podlagi verodostojne listine - kriterij obrazloženosti - opredelitev zahteve za povrnitev stroškov
Postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine je poenostavljen avtomatiziran postopek, v katerem so zahteve glede obrazloženosti omiljene. Tako mora biti sklep o izvršbi obrazložen le, če sodišče predlog za izvršbo popolnoma ali delno zavrne. Sodišče v sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine le še navede, da je bil sklep izdan na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo, in da sodišče ni preverilo resničnosti njihove vsebine. Omiljena zakonska zahteva po obrazloženosti in poenostavitev postopka pa se odražata tudi pri presoji zahteve po opredelitvi stroškov v predlogu za izvršbo.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - sklep sodišča - pogoji za pridržanje - ogrožanje življenja ali zdravja drugih - ogrožanje zdravja in premoženja - obstoj milejšega ukrepa
Po določbi 53. člena ZDZdr je oseba lahko sprejeta na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena omenjenega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena omenjenega zakona. Pogoji iz 39. člena ZDZdr morajo biti podani kumulativno.
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - obsodba za kaznivo dejanje - zaposlovanje na črno - kršitev temeljnih pravic delavcev
Višje sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da opisani kaznivi dejanji predstavljata tudi kaznivi dejanji proti premoženju, čeprav predvsem varujeta položaj delavca. Namen zaposlovanja na črno je ravno neplačevanje prispevkov, s čimer si podjetnik tudi znižuje stroške in s tem pridobiva protipravno premoženjsko korist.
Višje sodišče pa k razlogom sodišča prve stopnje še dodaja, da imata kaznivi dejanji, za kateri je bil dolžnik obsojen, tudi pomembne elemente kaznivih dejanj proti gospodarstvu.
ZFPPIPP člen 108, 108/3, 112, 112/2, 112/2-1, 112/9. URS člen 23.
razrešitev upravitelja - začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah - uvedba kazenskega postopka - odločba ministra za pravosodje - protiustavnost
Izpodbijani sklep je oprt na deveti odstavek 112. člena ZFPPIPP, ne pa na drugi odstavek istega člena, v katerem pritožnik vidi protiustavnost. V devetem odstavku se nahaja le navodilo sodišču, kako ukrepati v odprtem insolvenčnem postopku, kadar minister upravitelju izreče ukrep začasne ustavitve imenovanja za upravitelja v novih zadevah. Na določilo drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP je torej oprta Odločba, ki jo je izdala ministrica, ne pa izpodbijani sklep. Pritožnik je sicer navedel, da je posledično neustavno tudi določilo devetega odstavka 112. člena ZFPPIPP, vendar za tako stališče ni ponudil nobenih razlogov. Protiustavnosti tega določila pa pritožbeno sodišče ne zazna.
stečaj zapuščine - postopek stečaja zapuščine - namen postopka stečaja zapuščine - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - aktivna legitimacija - pogoji za začetek postopka - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - položaj dediča - domneva insolventnosti
Sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti spada med sklepe, izdane v predhodnem postopku zaradi insolventnosti, zato imajo procesno legitimacijo za pritožbo proti temu sklepu tisti, ki imajo položaj stranke predhodnega postopka.
Če so dediči prevzeli (sprejeli) dediščino, premoženjske pravice, katerih imetnik je bil zapustnik ob svoji smrti (zapuščina), ne preidejo v stečajno maso v stečaju zapuščine, saj so njihovi imetniki že postali dediči, ki so sprejeli dediščino. A v takem primeru vključuje stečajna masa obligacijske (denarne) terjatve zapustnikovih upnikov do dedičev na podlagi njihove odgovornosti za zapustnikove obveznosti po 142. členu ZD in denarna plačila, ki jih upravitelj izterja od zapustnikovih dedičev z uveljavitvijo teh terjatev. Zato zaradi enakega obravnavanja vseh zapustnikov upnikov z začetkom stečaja zapuščine preneha pravica posameznega upnika uveljavljati svojo terjatev (neposredno) od posameznega zapustnikovega dediča in hkrati nastane pravica zapuščine (stečajne mase kot premoženja z omejeno pravno subjektiviteto), ki jo v imenu stečajne mase uveljavlja upravitelj, od zapustnikovih dedičev zahtevati plačilo teh terjatev.
Da bi morali biti v primeru predloga za začetek stečaja le vsi dediči skupaj njegovi predlagatelji, iz zakona ne izhaja. Kaj takega pa ni mogoče zaključiti niti glede na naravo in namen postopka stečaja zapuščine. Položaj predlagateljev stečajnega postopka v tem primeru tudi smiselno ne ustreza položaju enotnih sospornikov, saj bi bila zaradi dediča, ki noče vložiti predloga, drugim dedičem tako odvzeta zakonita pravica do končne ureditve zapustnikovega premoženjskega položaja, kar glede na verjetno izkazanost obstoja dolgov v konkretnem primeru vpliva tudi na premoženjski položaj vsakega posameznega dediča, ki se dedovanju ni odpovedal.
Procesna dejanja, ki jih je v predhodnem stečajnem postopku po splošnih pravilih upravičen opravljati stečajni dolžnik, kar zajema tudi vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, je tako v predhodnem postopku stečaja zapuščine upravičen opravljati dedič.