OZ člen 179, 180, 186, 186/1, 186/3. ZPP člen 14, 195, 314.
odškodninska odgovornost - sosporništvo - pretep - vezanost na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo - nasilništvo - pravična denarna odškodnina - izločitev sodnika - delna sodba - solidarna odgovornost - odgovornost za škodo, ki jo povzroči več oseb skupaj
Za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izostanek z dela - obveščanje delodajalca
Pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbenimi navedbami, da je bil tožnik v spornem obdobju upravičeno odsoten, ker to izhaja iz odločbe ZZZS, pojasnjuje, da mu tožena stranka za to obdobje ni očitala neupravičenega izostanka z dela, ampak neobveščanje delodajalca o tem, da ga na delo ne bo. Tožnik bi moral o tem, da po zaključenem bolniškem staležu še ni zmožen nastopiti dela, delodajalca obvestiti, saj mu to še posebej nalaga drugi odstavek 4. člena njegove pogodbe o zaposlitvi, ki določa tudi, da je tožnik dolžan izpolnjevati tudi vse obveznosti, določene z ZDR-1, s kolektivno pogodbo in s splošnimi akti in sklepi delodajalca. Tožnik bi moral skladno z določbo 33. člena ZDR-1 vestno opravljati delo na delovnem mestu (se po odmoru vrniti na delo), toženo stranko na podlagi 36. člena ZDR-1 obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje delovnih obveznosti (torej tudi o tem, da ga na delo ne bo), česar pa ni storil.
predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - uveljavljanje ničnosti pogodbe - ničnost pogodbe o preužitku - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - sposobnost za razsojanje - bolezen - preuranjena odločitev - aleatornost pogodbe - neupoštevanje navedb in dokazov - bolezen preživljanca ob sklenitvi pogodbe - objektivna nevarnost
Upnik mora pri obeh vrstah začasnih odredb (denarne in nedenarne terjatve) najprej dokazati verjetnost terjatve. Verjetnost je podana, če so razlogi, ki govore v prid obstoja določenega dejstva, v prednosti pred razlogi, ki govore proti temu. Zato mora biti v prvi fazi postopka proces odločanja fleksibilen. V tej fazi postopka sodišče še ne odloča o glavni stvari, niti ne sme prejudicirati končne odločbe, zato se pogosto ocenjuje le, ali niso tožbene navedbe na prvi pogled take narave, da bi iz njih izhajala popolna neutemeljenost.
V skladu z 272. členom ZIZ sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če tožnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji. Za izdajo sodne odločbe zadostuje standard verjetnosti in v tej luči je treba izvesti določene dokazne predloge ter jih oceniti, na kar smiselno opozarja tudi pritožba. Prvostopenjsko sodišče se je osredotočilo le na sporno pogodbo o preužitku. Ta pa sama po sebi ne ponudi dovolj podatkov, ki bi služili kot podlaga odločitvi o ugoditvi ali zavrnitvi predlagane začasne odredbe. Prvostopenjsko sodišče je preuranjeno zaključilo, da tožnik ni uspel z verjetnostjo izkazati očetove nesposobnosti za razsojanje.
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožnik ni uspel z verjetnostjo izkazati, da je sporna pogodba o preužitku nična zaradi odsotnosti elementa aleatornosti, je preuranjen.
Pri odločanju o obstoju preostalih predpostavk za izdajo začasne odredbe mora prvostopenjsko sodišče upoštevati, da je tožnik dolžan izkazati objektivno nevarnost. Nevarnost utemeljuje resna bojazen, da se bo sedanje stanje spremenilo. Ni treba, da bi se sprememba sedanjega stanja že začela, temveč mora groziti nevarnost v prihodnosti.
obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativna dejstva - ugovor neobstoječe terjatve
Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov. Če je ugovor obrazložen, se trditve strank presojajo v rednem pravdnem postopku.
Dolžnik je nasprotoval terjatvi upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00038045
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f, 97f/2.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Priča je resda izpovedala, da so pripadniki mesečne evidence podpisali, če so se z njimi strinjali, vendar pa je obenem izpovedala tudi, da vsebina evidenc ni bila skladna z dejansko opravljenim delom. Zato tudi sklicevanje na tožnikov podpis evidenc, sploh glede na ključno dejstvo, da je tožnik izvajal tudi funkcijo vodnega zaupnika (Pdp 481/2019), ne more privesti do pritožbenega uspeha tožene stranke.
odmera pravdnih stroškov - odločanje o pravdnih stroških - pripoznava tožbenega zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - povod toženca za tožbo - pavšalna navedba
Tožnik je v zadostni meri pojasnil razloge, ki so botrovali vložitvi tožbe. Toženka pa je v odgovoru na tožbo le posplošeno navedla, da „povoda za tožbo ni dala, zato ji je tožnik dolžan povrniti pravdne stroške“.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00037750
ZP-1 člen 22, 22/3, 202č, 202č/1. ZVoz-1 člen 64.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - ponovna pridobitev vozniškega dovoljenja - pogoji za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja
Utemeljene so pritožbene navedbe, da prekrškov ni storil kot voznik motornega vozila kategorije B, temveč kot voznik motornega vozila kategorije G, zato je pritožbeno sodišče v tem delu spremenilo izpodbijani sklep.
Kljub napačni navedbi kategorije vozila je izpodbijani sklep, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo po predpisanem postopku iz prvega odstavka 202.č člena ZP-1, še vedno ustrezen določbi tretjega odstavka 22. člena ZP-1.
ZP-1 člen 19a, 19a/1, 19a/2, 20a, 20a/2, 202c, 202c/2.
delo v splošno korist - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - cenzus - nedovoljen predlog - nadomestni zapor - pogoji za odreditev
Cenzus 300,00 EUR, ki se kot formalni pogoj zahteva za odobritev dela v splošno korist, se lahko doseže tudi z enotno globo, izrečeno z eno odločbo za več prekrškov v steku, ni pa mogoče vanj všteti glob in stroškov, izrečenih z večimi odločbami o prekršku. Ta cenzus se zahteva ne glede na to, ali bi storilka glede na svoje prihodke sicer bila upravičena do nadomestitve po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
Po določbi drugega odstavka 20.a člena ZP-1 se nadomestni zapor lahko odredi le, če je storilcu izrečenih deset ali več glob v znesku manj kot 300 eurov na posamičen plačilni nalog, odločbo ali sodbo, pa seštevek teh glob znaša najmanj 1.000,00 EUR, glob pa ni mogoče izterjati po pravilih upravne izvršbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00036833
OZ člen 131, 243, 243/1, 243/4, 299, 353. KZ člen 234a.
škoda, storjena s kaznivim dejanjem - odškodninska odgovornost - deliktna odškodninska odgovornost - nepogodbena odgovornost za škodo - aktivna legitimacija - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - začetek teka zastaralnega roka - zamuda dolžnika - tek zakonskih zamudnih obresti - dolžnost oškodovanca za zmanjšanje škode - zmanjšanje škode - protipravnost ravnanja - poslovna goljufija
V tej zadevi gre za odškodninsko deliktno odgovornost. Sodišče prve stopnje je pravilno oprlo odgovornost tožene stranke na kaznivo dejanje (131. člen OZ). Zmotno je zapisalo, da je pravna podlaga 243. člen OZ in da gre za poslovno odškodninsko odgovornost.
Akitvna legitimacija tožeče stranke izhaja iz notarskega zapisa, ki je povzel pogodbo o delitvi in prevzemu terjatve. Tožena stranka pa je bila s kazensko sodbo pravnomočno obsojena za pomoč pri poslovni goljufiji, da je izročila avtomobil, ki je bil prodan še pred sklenitvijo leasing pogodbe tretji osebi.
Neutemeljen je ugovor tožene stranke, da tožeča stranka ni izvedla ustreznih ukrepov za zmanjševanje škode.
Tožeča stranka ne more odgovarjati za ravnanja oziroma opustitve pravnih prednikov v pomenu 243. člena OZ. OZ ne pozna objektivne odgovornosti za možne opustitve pravnih prednikov, ki bi pripeljala do znižanja odškodnine po 243. členu OZ. Predvsem pa je treba toženi stranki odgovoriti, da brez njenega ravnanja, ki je bilo protipravno in kaznivo, do škode, ki jo vtožuje tožeča stranka, ne bi prišlo.
Sodišče prve stopnje se je pri presoji ugovora zastaranja terjatve oprlo na 353. člen OZ, ki ureja zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem. Ni dvoma, da tožeča stranka vtožuje škodo, ki jo je tožena stranka povzročila s kaznivim dejanjem. Kaznivo dejanje je poslovna goljufija po prvem odstavku 234.a člena KZ v zvezi s členom 25 KZ. Za to kaznivo dejanje je zagrožena kazen do petih let. Po 353. členu OZ je odločilen čas, ki je določen za zastaranje kazenskega pregona. Za zastaranje kazenskega pregona je treba za tako kaznivo dejanje, da poteče pet let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor nad eno leto. Zato je petletni zastaralni rok pričel teči od pravnomočnosti kazenske sodbe in je treba še prišteti pet let. Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno izračunalo, da odškodninska terjatev tožeče stranke še ni zastarana.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga
Tožena stranka ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je prejela sklep, kot sicer dokazuje vročilnica v spisu. Na sklep sodišča prve stopnje ni odgovorila, zato je ostal predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo nepopoln.
transformacija - pogodba o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje začasno odsotnega delavca
Prav tako ni pomembno, da zakon kot razlog ne predvideva ''nadomeščanje delavca, ki nadomešča drugega (trajno) odsotnega delavca.'' Bistveno je, da je bil v obravnavanem primeru formalno in dejansko podan razlog nadomeščanja začasno odsotnega delavca, zaradi česar je bila s tožnico zakonito sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas.
OZ člen 131, 239, 239/2, 240, 246, 768, 768/1. ZPP člen 95. ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/2, 111/3. ZGD-1 člen 253, 265, 266, 266/1, 266/2. ZOdv člen 9, 9/1.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost odvetnika - protipravno ravnanje - mandatna pogodba z odvetnikom - nepredložitev pooblastila za zastopanje - revizijski postopek - trditveno in dokazno breme - delovnopravni spor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Odvetnica, ki bi ji morale biti znane stroge posledice v primeru nepredložitve ustreznega pooblastila (takojšnje zavrženje revizije, brez predhodnega poziva k predložitvi ustreznega pooblastila), ni pokazala običajne skrbnosti povprečnega strokovnjaka. V posledici njenega ravnanja je bila revizija zavržena, tožnik pa je s tem izgubil možnost, da bi bila pravilnost in zakonitost sodb nižjih sodišč preizkušena pred revizijskim sodiščem. Kljub temu, da ravnanje toženkine zavarovanke ni ustrezalo standardu profesionalne skrbnosti, po presoji sodišča prve stopnje ni podlage za njeno odškodninsko odgovornost, saj tožnik ni dokazal, da bi z vloženo revizijo uspel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00036944
OZ člen 18, 569. ZPP člen 7, 8, 215.
posojilna pogodba - sklenitev posojilne pogodbe - ustna pogodba - soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe - konkludentno soglasje - pravila o dokaznem bremenu
Posojilna pogodba je konsenzualna pogodba: lahko je sklenjena (le) ustno. Nastane s soglasjem volj pogodbenih strank in ne šele z izročitvijo stvari oziroma z izročitvijo denarja. Stranke pa voljo lahko izrazijo z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, s katerim se da zanesljivo sklepati, da obstoji (prvi odstavek 18. člena OZ).
nujnost ukrepa - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu obrazloženo izpostavilo ključne dejanske okoliščine, na podlagi katerih je mogoče oceniti, da so v zvezi s pritožnico izpolnjene vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja (brez privolitve) na oddelku pod posebnim nadzorom po 39. členu v zvezi s 53. členom Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr).
Splošni in posebni zavarovalni pogoji so del pogodbene vsebine. Če se v posameznem primeru ne ujemajo s pogodbenimi določili police, se šteje, da sta stranki to določilo izključili, in obvelja določilo v polici. Pomen zavarovalne police je prav v tem, da so v njej na kratko povzeti ključni pogoji sicer kompleksnih in obsežnih zavarovalnih pogodb, tako da ključne pogoje zavarovalne pogodbe razumejo tudi stranke oziroma zavarovalci. Te bistvene pogoje zavarovalne pogodbe določa prvi odstavek 926. člen OZ, ki določa kot bistveno sestavino tudi zavarovalno vsoto. Iz tega razloga bi morala biti tudi njena omejitev neposredno razvidna iz zavarovalne police, zato omejitev zavarovalne vsote v "povzetkih kritij" ne zadošča in ni pravno veljavna v skladu s petim odstavkom 926. člena OZ.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00039975
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 107, 107/7, 107/8, 107/10, 107/12.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nestrinjanje z dokazno oceno - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - prepovedane droge - strokovni pregled - zakonitost postopka - zapisnik kot javna listina - direktni naklep
Dejstvo, da se obdolženec ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, še ne pomeni, da se sodišče ni opredelilo do njegovih navedb zagovora in da so razlogi sami s seboj v nasprotju.
Glede na dejstvo, da je obdolženec bil seznanjen z rezultatom hitrega testa in policistovo odredbo, se je zavedal, da je odklonitev strokovnega pregleda v nasprotju s policistovo odredbo; pri policistovi seznanitvi obdolženca s stroški strokovnega pregleda pa tudi ne gre za zavajajočo ali lažno vplivanje policista na obdolženčevo odločitev, ki je v končni fazi bila povsem njegova in neizsiljena ter jo je obdolženec potrdil s podpisom zapisnika, ki potrjuje skladni izpovedbi obeh policistov, da je odklonitev strokovnega pregleda bila obdolženčeva lastna odločitev.
krajevna pristojnost - preizkus pristojnosti - spor o krajevni pristojnosti
ZP-1 ne vsebuje izrecne določbe za določitev trenutka, po katerem se sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za krajevno nepristojno.
Ker je Okrajno sodišče v Črnomlju začelo z vodenjem postopka o prekršku zoper obdolženca, kar neobhodno implicira tudi opravo (predhodnega) preizkusa krajevne pristojnosti sodišča za vse obdolžencu očitane prekrške, se po uradni dolžnosti ni več moglo izreči za krajevno nepristojno.
Določba 8. alineje prvega odstavka 31. člena ZDR-1 določa, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati določilo o znesku osnovne plače delavca v eurih, ki delavcu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih. Ta določba je v celoti upoštevana v tožničini pogodbi o zaposlitvi ter tudi ni v nasprotju z določbo 32. člena ZDR-1, ki določa, da se uporabljajo določbe zakona, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov delodajalca, s katerimi je delno določena vsebina pogodbe o zaposlitvi, kot sestavni del te pogodbe, če je določilo v pogodbi o zaposlitvi v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, določenimi z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca, saj je tožničina izhodiščna plača pogodbeno določena.
obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo
Z zavračanjem sklepa o izvršbi je dolžnik zavračal terjatev upnika v sklepu, torej ji je nasprotoval. Zatrjeval je negativno dejstvo, ki ga ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. To pomeni, da je zatrjeval pravno odločilna dejstva, s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dolžnik dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi.