ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 44, 44/1. SZ člen 9, 12. SPZ člen 105, 105/3. Zakon o posredovanju v prometu z nepremičninami člen 7. OZ člen 82. URS člen 14.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - obstoj lastninske pravice na stavbišču - pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču - obseg pripadajočega zemljišča - pravica uporabe - pogodbena volja strank - skupni del stavbe - kršitev načela enakosti - kršitev razpravnega načela
Pritožbeno sodišče v tem, da je zakonodajalec (tako po prejšnjem kot sedaj veljavnem zakonu) kot ločnico pri urejanju razmerij v zvezi s pripadajočimi zemljišči določil datum 1. 1. 2003, to je dan uveljavitve SPZ, ne vidi kršitve načela enakosti po 14. členu Ustave RS. SPZ je namreč, za razliko od prej veljavnega ZTLR, ki je poznal obratno pravilo, dosledno uveljavil načelo superficies solo cedit. SPZ je tudi predpis, ki je etažno lastnino celovito uredil in skupaj z zemljiškoknjižnimi predpisi zagotovil vse mehanizme za varstvo pravic etažnih lastnikov. Tega pa ni mogoče trditi za vsa pred tem nastala razmerja, pri katerih je bila že podlaga pridobljenih pravic pogosto drugačna (zakonska pridobitev pravice uporabe ali lastninske pravice). S posameznimi deli je ob tudi sicer pomanjkljivih in neusklajenih nepremičninskih evidencah tekel zunajknjižni promet, današnja zakonska ureditev pa, saj izhaja iz drugačnih predpostavk, pridobiteljem posameznih delov, ne zagotavlja zadovoljivega varstva. To so zadostni razlogi, da se pri načinu, kako doseči uskladitev dejanskega in pravnega stanja (to je po ZVEtL-1 ali na podlagi obstoječih sistemskih pravil), razlikuje med stavbami, ki so bile zgrajene pred in po 1. 1. 2003.
disciplinska sankcija - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - fizični obračun - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
ZDR-1 v 87. členu določa, da mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da mora delodajalec v odpovedi dovolj konkretno (vsebinsko in časovno) navesti in obrazložiti le okoliščine (ravnanje delavca), iz katerih je razvidno, kaj je dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, da pa pravne kvalifikacije takega ravnanja ni dolžan navesti, pa tudi če jo, sodišče pri presoji zakonitosti oziroma nezakonitosti odpovedi nanjo ni vezano. Vezano je le na dejanske opredelitve odpovednega razloga in tega delodajalec v sodnem postopku ne more več spreminjati. Kljub opredelitvi kršitve v Pravilniku delodajalca to ne pomeni, da sodišče ne more presoditi o naravi in teži kršitve oziroma ugotavljati, ali gre v okoliščinah konkretnega primera za kršitev, ki je hujša v smislu zakonske opredelitve iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ali pa je kršitev lažje narave, tj. kršitev, ki niti ne omogoča izredne odpovedi po navedeni zakonski določbi. Način storitve in vrsta kršitve mora biti takšna, da pomembno vpliva na razmerje med delavcem in delodajalcem.
ZLNDL člen 2. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 38, 39. ZVEtL-1 člen 43. ZPP člen 185, 185/1.
lastninjenje družbene lastnine - pripadajoče zemljišče k stavbi - nacionalizacija - denacionalizacija - imetnik pravice uporabe - odvzem iz posesti - stavbno zemljišče v družbeni lasti - sprememba tožbe
Sistem nacionalizacije stavbnih zemljišč je bil takšen, da je na podlagi ZNNZ podržavljeno nezazidano zemljišče ostalo v posesti prejšnjega lastnika vse dotlej, dokler ga ni bil, po odločbi občinskega ljudskega odbora, dolžan izročiti v posest občini ali komu drugemu, da sezida zgradbo ali kakšen drug objekt ali izvede kakšna druga dela (38. člen ZNNZ). Prejšnji lastnik je torej obdržal posest na nezazidanem gradbenem zemljišču, ki je postalo družbena lastnina, vse dokler ni prejel odločbe, da jo mora izročiti, pri čemer je bil sam upravičen do odškodnine; šele tedaj je bilo podržavljeno končano. Prenosljiva in podedljiva pravica brezplačnega uživanja, ki jo je po ZNNZ glede zazidanih in nezazidanih gradbenih zemljiščih obdržal prejšnji lastnik (37. in 39. člen ZNNZ), se je z uveljavitvijo ZSZ preimenovala v pravico uporabe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00033958
SPZ člen 132, 132/1, 132/2. ZPP člen 8. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2.
ničnost prodajne pogodbe - navidezna (simulirana) pogodba - prikrita pogodba - komisorni dogovor - posojilna pogodba - odstop terjatve v izterjavo - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - vrnitev posojila - zavarovanje posojila - celovita dokazna ocena - plačilo kupnine - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - ugotovitev ničnosti notarskega zapisa
Kupoprodajna pogodba je nična, ker predstavlja prikrit komisorni dogovor, ki ni bil sklenjen v izpolnitveni fazi, ampak hkrati z dogovorom o dodatnem roku vrnitve posojila v dveh letih od podpisa kupoprodajne pogodbe.
Izvršljiv notarski zapis je sicer izvršilni naslov, vendar pa je še vedno zasebna listina in nima učinka pravnomočne sodne odločbe. Zato je ničnost notarskega zapisa mogoče ugotavljati kot predhodno vprašanje v pravdi.
izpraznitev in izročitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - obstoj dogovora - dogovor o uporabi nepremičnine - nedokazane trditve
Ker toženec s tožnico ni sklenil najemne pogodbe niti ni dokazal obstoja kakršnegakoli dogovora s tožnico o uporabi stanovanja, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da toženec v stanovanju tožnice biva nezakonito.
stečajni postopek - unovčenje premoženja - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - pritožba zoper sklep o prodaji - ločitvena pravica - izločitvena pravica - razrešitev stečajnega upravitelja
Nepremičnina, ki je predmet prodaje, je po zatrjevanju pritožnika predmet ločitvene pravice. Če pritožnikove navedbe držijo, predstavlja posebno stečajno maso. To premoženje je potrebno voditi in upravljati ločeno od premoženja, ki spada v splošno stečajno maso, in premoženja, ki spada v druge posebne stečajne mase. Ločitvena pravica pa ne preprečuje unovčenja premoženja, ki je predmet te ločitvene pravice, pač pa ima ločitveni upnik zgolj prednostno poplačilno upravičenje na denarnem dobroimetju, doseženem z unovčenjem tega premoženja. Ločitveni upnik ne more preprečiti prodaje predmetne nepremičnine.
Pritožba trdi, da v zamudni sodbi tožeči stranki ne bi smeli priznati zahtevano priposestvovanje stvarne služnosti vožnje in hoje po opisani poti, ker je dejansko ta pot drugje. Ker gre za nedovoljeni pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče teh navedb ni moglo upoštevati (drugi odstavek 338. člena ZPP).
Vsebina izjave (da je vtoževane zneske štela za darilo) se namreč ne določa po tem, kaj je stranka, ki je voljo izjavila, intimno želela, ampak se presoja po objektivnih merilih.
URS člen 14, 14/2, 22, 23. ZPP člen 111, 111/4, 116, 142, 142/4.
fikcija vročitve nastopi v soboto - ustavno načelo enakosti pred zakonom - pravica do poštenega sojenja
Naziranju dolžnice, da je možno nastop fikcije vročitve prilagajati okoliščinam posameznega primera (v danem primeru nepravilnosti pri vročanju in kratkemu roku za vložitev pravnega sredstva), sodišče druge stopnje ne more slediti, saj bi takšna razlaga pomenila neenakopravno obravnavanje strank (drugi odstavek 14. člena Ustave RS). V kolikor bi posebne okoliščine posameznega primera povzročile, da bi dolžnik iz upravičenega vzroka zamudil rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, vročen s fikcijo vročitve iz 142. člena ZPP, mu je na voljo vrnitev v prejšnje stanje (116. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
V konkretnem primeru se tožena stranka (kateri se je stranski intervenient pridružil) zoper izpodbijani sklep ni pritožila, zaradi česar je potrebno domnevati, da z odločitvijo sodišča prve stopnje v I. (odločitev o ustavitvi postopka) in II. (odločitev o stroških, ki jih je toženka dolžna poravnati tožniku) točki izreka, ki ju obe zadevata, soglaša. To pa pomeni, da stranski intervenient s tem, ko se pritožuje zoper I. in II. točko izreka sklepa, deluje v nasprotju s toženo stranko, zaradi česar njegova pritožba v tem delu ni dopustna (četrti odstavek 343. člena ZPP) in jo je bilo potrebno zavreči (352. člen ZPP).
Sodišče prve stopnje je po obrazloženem pravilno zaključilo, da je toženec poravnal zapustničin dolg in da tožeča stranka ni izkazala, da je zahtevala plačilo navedenega zneska od toženca kot poroka. Po obrazloženem ni utemeljen očitek, da sodišče prve stopnje pri odločitvi ni uporabilo določb OZ (1012. člen in nadaljnji členi) glede poroštva ter posledično iz tega razloga zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje obravnavane zadeve.
Pritožba se lahko vloži zoper sklepe sodišča prve stopnje, zoper sklepe višjega sodišča pa le izjemoma. Sklep višjega sodišča, s katerim to odloči o pritožbi, ni eden od takih.
Stranke postopka lahko (če zakon tako določa) vložijo zoper pravnomočno odločitev sodišča druge stopnje revizijo ali predlog za obnovo postopka. Pri tem iz drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP v zvezi s 5. členom istega zakona izhaja, da v stečajnem postopku ni mogoče predlagati obnove postopka niti vložiti revizije. Zato bi sodišče prve stopnje pritožbo, ki jo je z izpodbijanim sklepom zavrglo, tudi če bi jo bilo mogoče šteti za revizijo ali predlog za obnovo postopka, moralo prav tako kot nedovoljeno zavreči.
ZDR-1 člen 36, 36/1, 84, 84/2, 87, 87/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2 114, 114/1, 116, 116/1.. KZ-1 člen 211.. ZDD-1 člen 12.. ZPPreb člen 18, 18/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - prevoz na delo in z dela - povrnitev stroškov prevoza - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec - invalidnost
Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da pri ugotovljenem ravnanju niso podani znaki kaznivega dejanja goljufije iz prvega odstavka 211. člena KZ-1. To kaznivo dejanje stori, kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Tožnik je s tem, ko ni sporočil spremembe bivališča, toženko pustil v zmoti, da se na delo vozi z določenega naslova, kar ni bilo res. Zaradi tega mu je toženka plačevala stroške prevoza na delo in z dela v neznižani višini, s tem ji je nastala škoda, tožnik pa je pridobil protipravno premoženjsko korist. Tožnik je ravnal z obarvanim naklepom, njegovo ravnanje je bilo usmerjeno v pridobitev protipravne premoženjske koristi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00030944
ZOR člen 200, 203, 324, 324/2. ZPŠOIRSP člen 2, 2/2, 11, 13, 23, 23/3, 23/4. ZTuj člen 6, 9, 81, 81/2. ZDRS člen 40. ZSV člen 21. URS člen 22. ZPP člen 154, 154/2.
izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - pravne posledice izbrisa - protipravno ravnanje države - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nepremoženjsko škodo - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - bodoče duševne bolečine - obseg škode - višina odškodnine - delo na črno - delovno dovoljenje - pogoji za upravičenost do denarne socialne pomoči - zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - stroški postopka
Okoliščina, da je tožnik delal na črno, bi lahko kazala na to, da izbris iz stalnega prebivalstva v tožnikovem primeru ni bil vzrok za to, da tožnik ni dobil redne zaposlitve, le, če bi tožnik delal na črno tudi že pred izbrisom. Ker to ni izkazano, navedena okoliščina v povezavi z dejstvom, da je bil pred izbrisom vrsto let redno zaposlen, dokazuje kvečjemu nasprotno, torej, da je imel tožnik prav zaradi izbrisa težave z redno zaposlitvijo in je posledično delal na črno.
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju, da ZPŠOIRSP niti v 13. členu, ki določa način in roke izplačila denarne odškodnine, niti v drugih členih ne ureja določitve začetka teka zakonskih zamudnih obresti, ter določbe 11. člena navedenega zakona, ki določa, da se za odločanje o denarni odškodnini zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ta zakon ne določa drugače, glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti pravilno uporabilo splošne določbe obligacijskega prava (ZOR), v skladu s katerimi zamudne obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo pripadajo oškodovancu od nastanka zamude dalje. Do zamude pa pride, ko oškodovanec povzročitelja škode opomni na plačilo (drugi odstavek 324. člena ZOR). Skladno s tem je zamuda toženke nastopila z dnem vložitve tožbe (tožnik namreč ni dokazal, da bi jo opomnil že kdaj prej).
ZPP člen 188, 316, 339, 339/2, 339/2-7, 488, 488/1.
pripoznava zahtevka - delni umik tožbe - pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave
Če po izjavi o pripoznavi, ki jo poda tožena stranka, tožeča stranka tožbo umakne, niso več izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave, saj sodišče sodi po stanju na dan izdaje sodbe, takrat pa je tožeča stranka že obvestila sodišče, da ne vztraja več v celoti pri (prej pripoznanem) zahtevku.
pritožba dolžnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka - prisilna poravnava - učinek za terjatve ločitvenih upnikov - predhodni stečajni postopek - načrt finančnega prestrukturiranja - domneva insolventnosti - trajnejša nelikvidnost - aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - zamuda s plačilom obveznosti do ločitvenih upnikov - zapadlost terjatve - jezikovna razlaga zakonskih določb - namenska razlaga zakonske določbe - prepozna zahteva za izločitev sodnika - pristranskost sodnika - zloraba pravic - zavlačevanje postopka - dokaz v informativne namene
Pri razlagi domneve insolventnosti in s tem povezane aktivne legitimacije upnika je treba izhajati iz jezikovne razlage ZFPPIPP in iz namena prisilne poravnave. To pomeni, da mora dolžnik kot predlagatelj prisilne poravnave v načrtu finančnega prestrukturiranja predvideti takšne ukrepe, ki bodo ob njihovem izvajanju zagotovili, da s potrditvijo prisilne poravnave dolžnik znova postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, torej sposoben poravnavati vse svoje obveznosti iz prisilne poravnave, ki zapadejo (145. člen ZFPPIPP).
postopek zaradi insolventnosti - elektronsko poslovanje - elektronsko vročanje - vlaganje vlog v elektronski obliki - vloga poslana po pošti - ustavnost zakonske ureditve
Za pooblaščence je v 123.a členu ZFPPIPP izrecno predpisano elektronsko poslovanje.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja - preživljanje otroka - določitev preživnine za mladoletnega otroka - potrebe upravičenca in možnosti zavezanca - materialne zmožnosti zavezanca - spremenjene okoliščine - znižanje preživnine - kreditna obveznost - odplačevanje kredita
Spremenjene okoliščine morajo biti bistvene oziroma na strani preživninskih zavezancev ali preživninskih upravičencev posebej kvalificirane kot takšne, ki odločilno vplivajo na materialne zmožnosti preživninskih zavezancev ali na obseg preživninski potreb preživninskih upravičencev. V prvi fazi sodišče ugotavlja, ali je prišlo do spremenjenih okoliščin, ki so bistvene, kot jih navaja tožeča stranka, če teh ne ugotovi, tožbeni zahtevek zavrne.
Kreditna obveznost tožnika v zvezi s stanovanjskim kreditom se je povečala, ker je tožnik izplačal zakoniti zastopnici vrednost njenega solastniškega deleža na stanovanju in s tem postal izključni lastnik stanovanja. Že iz teh razlogov kreditne obveznosti ni moč upoštevati pri zmanjšanju tožnikove preživninske obveznosti, s tem, da tudi sodna praksa kreditne obveznosti preživninskega zavezanca ne upošteva pri presoji njegovih preživninskih zmožnosti.
pravosodni policist - večja izpostavljenost - intervencija - dejavnost s povečano nevarnostjo - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost delodajalca
Vsako delo pravosodnih policistov (tudi če gre za intervencijo) samo po sebi ni nevarno. Že ob sami intervenciji so sicer pravosodni policisti izpostavljeni določenemu tveganju (za nastanek škode), vendar to glede na njihovo posebno izurjenost ni neobičajno. Lahko pa delo postane nevarno v določenih posebnih okoliščinah, zaradi katerih je sicer za pravosodnega policista običajno tvegana dejavnost postane nevarna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00030690
ZPrCP člen 104, 104/2, 105, 105/2. ZOZP člen 7, 7/3, 7/3-4.
zavarovalna pogodba - zavarovalni pogoji - pravica do regresa iz zavarovalne pogodbe - alkoholiziranost zavarovanca - upravljanje vozila pod vplivom alkohola v času prometne nesreče - koncentracija alkohola v krvi - dokazni standard pretežne verjetnosti
Sodišče prve stopnje ni moglo z zadostno stopnjo prepričanja ali verjetnosti na podlagi dokazov ugotoviti, da je bila zavarovanka tožeče stranke v trenutku prometne nesreče vinjena nad dovoljeno mejo. Vprašanje merilne negotovosti oziroma možnega odmika izmerjene vrednosti odprave, je vprašanje stroke in zato dejansko stanje. Sodišče prve stopnje je pravilno sklepalo na podlagi podanega izvedeniškega mnenja.