Ker tožnik skladno s sklepom sodišča v roku ni dopolnil tožbe tako, da bi predložil dokončni upravi akt (odločbo druge stopnje), je sodišče tožbo utemeljeno zavrglo.
tedenski počitek - odškodnina – prispevki za socialno varnost
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka predstavlja po naravi odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je dolžna tožena stranka obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.
Tožnica na dan moževe smrti v letu 2000 še ni dopolnila starosti 45 let in 6 mesecev, da bi ji začela teči čakalna doba za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, ko bi dopolnila 50 let in 6 mesecev starosti. Zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do vdovske pokojnine.
obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo – rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe – uveljavljanje sodnega varstva
Med udeleženci ni bilo sporno, da je bil tožnik o zavrnitvi svoje zahteve za priznanje delovnega razmerja in sklenitev pogodbe o zaposlitvi, obveščen z vročitvijo pisne zavrnitve zahteve njegovemu pooblaščencu zadnji dan 8-dnevnega roka iz drugega odstavka 204. člena ZDR. Tako mu je v zvezi z zavrnitvijo njegove zahteve rok za vložitev tožbe pričel teči z naslednjim dnem, tako da ob vložitvi tožbe še ni bil zamujen.
Sodna poravnava je v materialnopravnem smislu pogodba in za njeno razlago veljajo pravila o razlagi pogodb.
Predpostavka za zahtevek za plačilo uporabnine so poleg prikrajšanja in obogatitve tudi neprivolitev lastnika v uporabo. Za upravičenje do uporabnine ne zadošča le uporaba spornega stanovanja brez pravne podlage.
verodostojna listina – napačen naslov dolžnika – ugovor po izteku roka – vročitev sklepa o izvršbi
Dolžniki so 18.11.2004 z nakazilom že delno poravnali upnikovo terjatev, nato pa šele v vlogi z dne 2.11.2007 prvič uveljavljali, da je na računu naveden napačen naslov prvotnega dolžnika in da tega računa niso nikoli prejeli. Ker sta sklepa sodišča prve stopnje o dovolitvi izvršbe z dne 2.11.1999 in o nadaljevanju izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe z dne 27.5.2004 postala pravnomočna, teh navedb dolžnika ni mogoče upoštevati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – javni uslužbenci - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Tožnik (policist) je osebno posredoval pri svojem sodelavcu, da, ob nadzoru cestnega prometa ne bi opravil postopka preizkusa alkoholiziranosti voznika. Opisana kršitev ima vse znake kaznivega dejanja sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje po 2. odstavku 263. člena KZ-1, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku po 1. točki 1. odstavka 111. člena ZDR, zakonita.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – primarni strah – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – neznatne ovire - pravično zadoščenje
Denarna odškodnina za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti se priznava le izjemoma. Ker je bila tožnica pri higieni, gospodinjstvu in prostočasnih dejavnostih le neznatno ovirana in še to le kratek čas, odškodnina ni utemeljena.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0077283
OZ člen 5, 164 – 185, 299, 299/2, 943.
zakonske zamudne obresti – presoja utemeljenosti obrestnega dela zahtevka – dolžnikova zamuda – rok za izpolnitev – nastop zamude – zapadlost – direktna tožba oškodovanca
Nastop zamude, katere objektivna posledica je tek zamudnih obresti, ni v posebnih pravilih o povrnitvi škode urejen drugače, kot ga ureja splošno pravilo. Posebej je sicer urejena zapadlost (pa še to v razdelku o povrnitvi premoženjske škode), vendar pa zapadlosti ni mogoče enačiti z zamudo. Od zapadlosti ter od ravnanja upnika in dolžnika po trenutku zapadlosti pa je odvisen nastop zamude.
Glede teka zamudnih obresti v obravnavani zadevi ni možno uporabiti določbe 943. člena OZ. To določilo se namreč uporablja za pogodbena razmerja iz zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem, ne pa v primerih direktne tožbe oškodovanca.
DENACIONALIZACIJA - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073925
ZPP člen 184, 216, 287, 287/1, 328. OZ člen 766, 766/3, 771, 778. ZZZDR člen 187, 190, 211. ZDen člen 78. ZS člen 3, 3/2.
nejasnost razlogov sodbe - sprememba tožbe - obrazloženost dokaznega sklepa - očitna računska pomota - pobot terjatev - začetek učinkovanja pobota - prekoračitev tožbenega zahtevka - skrbnik denacionaliziranega premoženja - naloge skrbnika - analogna uporaba določb o mandatni pogodbi - zakonska analogija - dajanje računa o opravljenem poslu - plačilo za trud - prosti preudarek - običajno plačilo - začetek teka zamudnih obresti
Tožencu, ki je bil z odločbo o denacionalizaciji postavljen za skrbnika vrnjenega premoženja, je skrbništvo prenehalo s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, na podlagi katerega je premoženje med drugim dedoval tudi tožnik.
Toženec bi moral na tožnika prenesti koristi, ki jih je dosegel z oddajanjem vrnjenega premoženja. Takšna obveznost izhaja iz analogne uporabe določb o mandatni pogodbi. Gre za zakonsko analogijo, ki jo dopušča tudi 2. odst. 3. čl. ZS in ki zapolnjuje pomanjkljivo zakonsko ureditev v ZZZDR glede razmerja med skrbnikom (denacionaliziranega premoženja) in varovancem (dediči tega premoženja) po prenehanju skrbništva.
popolnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Trditveno in dokazno breme o premoženjskem stanju je na predlagatelju, ki bi moral že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva pri odločanju o predlogu. V rubrikah izjave bi moral izpolniti podatek o višini posameznih postavk, kot jih zahteva obrazec, česar pa predlagatelj v obravnavanem primeru ni storil. Skliceval se je oziroma kot dokaz je predlagal bilanco stanja, izkaz poslovnega izida ter register TRR, kar ne zadošča. Tudi navedba v opombah, da posluje z izgubo in da v tem času nima sredstev za plačilo takse ter jih ne more zagotoviti, ne zadošča za navedbo konkretnih podatkov o premoženjskem stanju. Ni naloga sodišča, da brez ustreznih konkretnih trditev išče v predloženih dokazih dejanske ugotovitve, ki bi eventuelno bile v korist stranki.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/5, 421. ZU člen 32, 32/5.
prisilna likvidacija – predlog dolžnika za začetek postopka prisilne likvidacije – začetni predujem - uporaba določbe 233. člena ZFPPIPP v postopku prisilne likvidacije
Likvidacijski postopek predpostavlja, da ima družba, nad katero se vodi postopek prisilne likvidacije, dovolj premoženja za poplačilo vseh njenih obveznosti, torej tudi za poplačilo stroškov izvedbe likvidacijskega postopka.
Zakonska podlaga za uporabo določbe 233. člena ZFPPIPP za postopek prisilne likvidacije ne obstaja.
ZPP člen 155, 163, 163/3, 318. ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD člen 15.
zamudna sodba – nezgoda pri deli – odgovornost delodajalca - pravdni stroški – administrativni stroški
Ni splošno znano, da nobeno izobraževanje ne more preprečiti delavcu, da z roko seže v nezavarovani del stroja, na kar se tožena stranka neprepričljivo in neuspešno sklicuje v pritožbi.
Tožeča stranka je stroške, s tem, ko jih ni specificirala po posameznih elementih, dejansko priglasila v pavšalnem znesku. Ta pa ne more znašati več kot znaša pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev, ki se lahko v primeru uveljavljanja pavšalnega zneska namesto dejanskih izdatkov, priznajo odvetniku.
obveznost plačila – zamudna sodba – nadurno delo – pisan odredba
Zakonska določba, da mora delodajalec delavcu nadurno delo odrediti pisno, predstavlja obveznost delodajalca, da odreditev nadurnega dela delavcu sporoči jasno in določno, namenjena pa je tudi evidenci in morebitnemu nadzoru nadurnega dela. Če delodajalec krši to zakonsko obveznost in nadur ne odredi v pisni obliki, delavec zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic v smislu, da se mu odrejene in opravljene nadure ne priznajo.
odškodninska odgovornost delodajalca – obveznosti delavca – upoštevanje delodajalčevih navodil – odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka s tem, ko je tožniku odredila, da evidentira prihode in odhode vozil, ni ravnala protipravno in tožena stranka tožniku ni kršila pravic iz delovnega razmerja, zato tožniku ne pripada odškodnina za nematerialno škodo.
Tožena stranka (gradbeno podjetje) v zimskem času asfalta ne vgrajuje, zato delavci, katerih delo je povezano z vgrajevanjem asfalta ta čas dobijo druge zadolžitve oziroma koristijo dopust ali višek ur. Zato odločitev tožene stranke, da ena skupina, v kateri je bil tožnik, preneha delati, ne pomeni kršenja pravic iz delovnega razmerja.
Zmanjšan obseg proizvodnje oziroma poslovanja predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri tem pa zmanjšanje števila zaposlenih in s tem zmanjšanje stroškov pomeni tako ekonomski kot organizacijski razlog.
Glavno vodilo pri odločanju sodišča o prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja je, da mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Reševanje predhodnega vprašanja bo prepustilo matičnemu sodišču zlasti takrat, ko bo pričakovati, da bo zadeva tam kmalu rešena. Razlog je v tem, da prekinitev postopka pomeni dejanski zastoj v postopku. Če je zadeva že zrela za razsojo, prekinjanje postopka ni ekonomično in smotrno ter ni v prid načelu pospešitve postopka.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 310, 310/1. ZPP člen 111, 111/3, 111/4.
postopek insolventnosti - štetje rokov – enomesečni rok za vložitev tožbe – iztek roka na soboto
V primeru enomesečnega roka iz 310. člena ZFPPIPP, v katerem mora izločitveni upnik, katerega izločitvena pravica je prerekana, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo, s katero uveljavlja zahtevek iz 309. člena tega zakona, se glede štetja tega roka uporabljajo določbe ZPP o štetju rokov.
izločitveni zahtevek – nedopustnost izvršbe – izvršba na nepremičnino – skupna lastnina zakoncev – ugovor zakonca, da nepremičnina sodi v skupno premoženje
Dokler ni dovoljena izvršba zoper tožnico, za uveljavitev terjatve tožene stranke ni dopustno poseči na premoženje, ki sodi v skupno premoženje tožnice in izvršilnega dolžnika.
oporočna sposobnost – izpodbijanje oporoke – predmet izpodbijanja – trditveno breme – lastnoročna oporoka
Sodišče je bilo dolžno preverjati le oporočno sposobnost zapustnice v času sestave oporoke pred pričami, glede katere so bili tožniki s strani zapuščinskega sodišča napoteni na pravdo. Zapis, za katerega toženec trdi, da gre za lastnoročno oporoko zapustnice, pa v času zapuščinske obravnave sodišču ni bil predložen in tudi ni bil predmet izpodbijanja v konkretnem postopku.
Sklenjena sodna poravnava, s katero se je posredna posestnica zavezala tožniku, da mu bo izročila garsonjero, predstavlja izjavo volje, s katero je na nanj prenesla posredno posest.
Oseba, ki je imela garsonjero v neposredni posesti, je garsonjero izpraznila in pustila ključ v vratih z namenom, da jo prevzame posredna posestnica. Zato ne gre za opustitev posesti, temveč za nameravano prepustitev neposredne posesti.