ZPIZ-1 člen 271, 271/1, 271/2, 271/3. ZVZD-1 člen 7, 8.
odgovornost delodajalca za škodo – škoda, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom
Za škodo, ki jo v primeru iz prvega odstavka 271. člena ZPIZ-1 povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom, je odgovoren zavodu delodajalec tega delavca (drugi odstavek 271. člena ZPIZ-1), delavec pa le tedaj, če je škodo (invalidnost, telesno okvaro, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovanca) povzročil s kaznivim dejanjem (tretji odstavek 271. člena ZPIZ-1), in sicer namenoma ali iz velike malomarnosti.
ZZVZZ člen 58, 60. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 7.
odpis prispevkov – denarna socialna pomoč
Toženec ne vodi evidence o tožnikovem dolgu iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje, (vodi jo davčni organ), zato niso izpolnjeni pogoji za odpis prispevkov zaradi neizterljivosti s strani toženca. Čeprav je tožnik prejel enkratno izredno denarno socialno pomoč za osnovne potrebščine, hrano in obleko, mu toženec dolga tudi ne more odpisati zaradi socialne ogroženosti. Le- ta mora biti ugotovljena z odločbo centra za socialno delo o dodeliti denarne socialne pomoči, ki mora biti veljavna v času vložitve vloge.
začasna odredba – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – verjetno izkazana terjatev – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – načelo sorazmernosti
Tožnik je predlagal prepoved odtujitve in obremenitve na treh nepremičninah tožene stranke, kakor tudi blokado denarnih sredstev na računu dolžnika. V kolikor sodišče izda začasno odredbo, mora biti izpolnjen tudi pogoj sorazmernosti, ki v tožnikovem primeru ni podan, saj predlagana začasna odredba vrednostno bistveno presega višino uveljavljene denarne terjatve. Eno temeljnih načel izvršilnega postopka je namreč tudi načelo sorazmernosti, ki ga ZIZ ureja v 3. členu in določa, da se izvršba za poplačilo denarne terjatve in zavarovanje take denarne terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki ji je potrebno za njeno plačilo oziroma za zavarovanje.
bistvena kršitev določb postopka - nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih
Razlogi sodbe o odločilnih dejstvih morajo biti do te mere jasni, da omogočajo preizkus sprejete odločitve tako pritožbenemu sodišču kot tudi pravdnim strankam. Ob branju obrazložitve sprejete odločitve se ne sme porajati noben dvom v to, kaj je ob sprejemanju odločitve imelo v mislih sodišče prve stopnje, ki je izpodbijano odločbo izdelalo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog
Tožena stranka je tožniku v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga očitala, da je v nasprotju z njenimi navodili sestavil lastno (elektronsko) obliko dobavnice ter jo določen čas uporabljal. Tožnik je bil zaposlen na delovnem mestu skupinski habilitator, pri čemer iz opisa delovnega mesta izhaja, da je bil med drugim zadolžen za izvajanje drugih del in nalog v skladu z delovnim planom ustanove, nastalimi situacijami in po navodilu vodje ali direktorja. Na podlagi sklepa je bil tožnik zadolžen za logistiko nabave, oddajo in spremljanje potreb delovnega procesa z drugo družbo. Iz tako opredeljenega delokroga delovnega mesta ne izhaja, da bi bil tožnik odgovoren za poslovanje z navedeno družbo oziroma da bi imel pristojnost za spremembo oblike dobavnice in njeno nadaljnjo uporabo brez vednosti in dovoljenja tožene stranke.
Dolžnik bi domnevo nevarnosti lahko izpodbil le, če bi zatrjeval in dokazoval, da v ugovoru ni zanikal obligacijskega razmerja oziroma, da iz listine, ki jo je predložil upnik, ne izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0077731
ZPP člen 154, 158, 436, 436/3. ZIZ člen 62. ZOdvT člen 3. ZST-1 člen 32.
odmera stroškov – zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – prehod postopka izvršbe v pravdo – izvršljivost obveznosti – zapadlost obveznosti – sprememba vrednosti spornega predmeta – delni umik tožbe
Zakonske zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude in jih je dolžnik dolžan plačati od dneva izteka paricijskega roka za plačilo stroškov postopka odmerjenih po sklepu o izvršbi. Vendar pa paricijski rok, ki je bil prekinjen z vložitvijo ugovora dolžnika in bo začel teči znova od vročitve sklepa sodišča druge stopnje dolžniku, ne odlaga zapadlosti, temveč le izpolnitev dolžnikove obveznosti plačila izvršilnih stroškov. Prejem sklepa o izvršbi s strani dolžnika zato vpliva le na izpolnitveno obveznost dolžnika (torej na izvršljivost obveznosti), ne pa tudi na samo zapadlost obveznosti in začetek teka zakonskih zamudnih obresti.
Ker se je pravdni postopek začel „šele“ po pravnomočni razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi, torej po utesnitvi izvršbe, se je vodil le še glede preostalega zneska, kar je potrebno upoštevati tudi v zvezi z odmero pravdnih stroškov tožeče stranke.
ocena dela – zavrženje tožbe – ocena delovne uspešnosti
Sodišče ni pristojno oceniti javnega uslužbenca namesto njegovega nadrejenega in zato sodno varstvo v delu tožbe, ki se nanaša na tožničino zahtevo, da sodišče samo določi oceno delovne uspešnosti tožnice, ni dopustno.
Odločitev sodišča prve stopnje lahko temelji le na dejstvih, ki so obstojala do trenutka, ko o tožbenem predlogu odloči, saj se pravnomočnost razteza samo na tisti sklop dejstev, ki so nastala do konca glavne obravnave (v konkretnem primeru do izdaje zamudne sodbe). Ker tožena stranka sploh ni odgovorila na tožbo in torej tudi ni navajala, da je tožniku vtoževano plačo že poravnala, sodišče prve stopnje tega dejstva ni moglo upoštevati, saj mu ni bilo znano. Kasnejših dejstev, ki so z vidika sodišča prve stopnje bodoča dejstva, zato tudi v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati.
ugovorni razlog - predmeti izvzeti iz izvršbe - vročitev predloga
V tem izvršilnem postopku je dolžnik vložil predlog, naslovljen kot „predlog za odpravo nepravilnosti pri izvršbi“, v katerem je trdil, da sta čolna, ki sta bila predmet izvršbe, del opreme, ki jo dolžnik nujno potrebuje za opravljanje dejavnosti in je zato izvršba nanju izvzeta. Zatrjevana okoliščina predstavlja ugovorni razlog po 7. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ in ne pomeni „nepravilnosti izvršbe“. Po četrtem odstavku 80. člena ZIZ v primeru, da se stranki ne moreta sporazumeti, kateri predmeti so po določbi 1. in 4. odstavka tega člena iz izvršbe izvzeti, odloči o tem sodišče. V taki situaciji ni nobenega dvoma, da bi moralo sodišče prve stopnje dolžnikov predlog vročiti upniku, da se do njega opredeli.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Zaradi reorganizacije in racionalizacije poslovanja tožene stranke je prenehala potreba po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, saj je bilo njegovo delovno mesto ukinjeno, dela pa prerazporejena med druge delavce, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, zakonita.
Tudi za terjatve iz naslova odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri delodajalcu (dolžniku), veljajo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Na podlagi 21. člena ZFPPIPP se odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku in poklicne bolezni uvrščajo med nezavarovane prednostne terjatve. Tudi te pa je potrebno v skladu z 296. členom ZFPPIPP prijaviti v stečajnem postopku. To pa obenem pomeni, da tudi za tovrstne terjatve veljajo pravne posledice stečajnega postopka.
Tožnik bi moral tudi v zvezi s predmetno terjatvijo pravočasno (čl. 301/3 in čl. 301/7 ZFPPIPP) predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka v tem individualnem delovnem sporu. Ker tega ni storil, je njegova terjatev do tožene stranke prenehala (čl. 301/7 ZFPPIPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Ukinitev tožnikovega delovnega mesta, izvedena s spremembo akta o sistemizaciji delovnih mest, ki je imela podlago tudi v prekinitvi pogodbenega sodelovanja z naročnikom, je utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPIZ-1 člen 36. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo člen 320, 8, 38/1.
sorazmerni del pokojnine – preračun pokojnin – sporazum s Srbijo
Tožnik je v Sloveniji dopolnil pokojninsko dobo v trajanju 9 let, 4 mesece in 27 dni, s čimer ne izpolnjuje pogojev iz 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Te pogoje izpolnjuje šele z upoštevanjem skupne slovenske in srbske pokojninske dobe v trajanju 25 let, 2 meseca in 20 dni, zato ima po določbah Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine. Ker gre za novo odmero pokojnine po določbah sporazuma, ima to pravico od prvega dne naslednjega meseca po mesecu, v katerem je nosilec, ki je prvi priznal pravico do pokojnine (v Srbiji), začel postopek za ponovno odmero pokojnine.
razvrstitev v plačni razred – razlike v plači – relativno bistvena kršitev določb pravdnega postopka – plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnica je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto zdravstveni tehnik. V tem sporu vtožuje plačilo za dejansko opravljeno delo (opravljala naj bi delo diplomirane medicinske sestre). Utemeljenost njenega zahtevka je odvisna od ugotovitve, ali je tožnica v vtoževanem obdobju opravljala dela in naloge, ki so spadale v opis del in nalog delovnega mesta, za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ali pa je v tem času dejansko opravljala zahtevnejša dela, ki so spadala v opis del in nalog diplomirane medicinske sestre.
Ker je tožničina plača bila dogovorjena med strankama, je delodajalec ne more enostransko spreminjati. V kolikor pa delavcu plačo zniža, gre za čisti denarni zahtevek, ki ga delavec skladno s 4. odstavkom 204. člena ZDR uveljavlja neposredno pred sodiščem.
Odločitev, ki izhaja iz zapisnika arbitraže, ne vsebuje avtoritativne odločitve arbitražnega senata o predlaganem povišanju vrednosti povprečne uteži na 1,280 v programu akutne bolnišnične obravnave. Odločitev o zahtevku tožeče stranke je odvisna od ravnanja tožene stranke ter njene presoje. Zato sporna odločitev arbitraže ne predstavlja arbitražne odločbe, ki bi imela učinke pravnomočne sodbe.