Po 44. členu ZUstS odločbe Ustavnega sodišča o razveljavitvi neustavnih določb zakona ali o ugotovitvi njihove neskladnosti z Ustavo učinkujejo za (na) vsa razmerja, o katerih do začetka učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča še ni bilo pravnomočno odločeno. Ne gre zgolj za razmerja, v katerih je v času začetka učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča že začet sodni spor, temveč tudi za razmerja, v katerih je še mogoče vložiti tožbo, ker tudi o njih še ni odločitve z učinkom pravnomočnosti.
Država toženi stranki s podzakonskim aktom ne more naložiti plačila kot obvladujoči družbi koncesionarja. Četudi je tožena stranka večinski družbenik koncesionarja, je z zavezo za plačilo nadomestila iz 12.c člena Uredbe o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije uveljavljen nedopusten spregled pravne osebnosti (da mora sporno nadomestilo plačati večinski družbenik koncesionarja). Edini, ki bi bil morda lahko zavezan za plačilo spornega nadomestila, je koncesionar sam in ne njegov večinski družbenik.
Razlog, da je zakonodajalec navedel praktično enake kumulativno zahtevane pogoje kot v 70. členu ZNP tudi v ZZDej je v tem, da jih tudi zdravnik zaradi povezave z duševno boleznijo oziroma duševno motnjo ocenjuje praviloma res z medicinskega vidika, vendar pa ne izključno s tega vidika.
Pomanjkljiva presoja okoliščin iz 49. člena ZZDej pomeni nedopustno zdravnikovo in s tem tudi toženkino ravnanje.
Temeljno načelo disciplinskega postopka je, da disciplinski organ ravna po procesnem redu, ki ga urejajo pravila društva. Disciplinskim organom ni prepuščeno, da opravljajo procesna dejanja na način, ki se jim zdi najbolj primeren, temveč so za posamezna procesna opravila predpisane posebne oblike.
Kljub temu, da bi tožnik oziroma njegov pooblaščenec ob skrbnosti dobrega strokovnjaka lahko postavil pravilen tožbeni zahtevek, bi moralo sodišče vsebinsko presojati tudi napačne tožbene zahtevke, ki so bili postavljeni pred navedeno odločitvijo
z dne 11. 11. 2010
, ki je spremenila dotedanjo večinsko sodno prakso (še sploh ob odsotnosti ugovora o nesklepčnosti). V nasprotnem primeru tožniku, ki se je znašel v vmesnem obdobju, ne bi bila zagotovljena pravna varnost (2. člen URS) in enako varstvo pravic (22. člen URS). Zaradi poteka zastaralnega roka pa tudi ne pravica do sodnega varstva (23. člen URS) in pravica do dedovanja (33. člen URS).