Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 4, 4/1, 4/1-7, 48. ZSReg člen 10, 30, 30/1. ZGD-1 člen 505, 507, 507/1.
vpis spremembe podatkov v sodni register – predpisana listina – predhodni preizkus predloga
Sodišče ni dolžno vpisati vsake predlagane spremembe že vpisanih podatkov v sodni register, mora pa opraviti vpis v sodni register, če je predlog s predpisano vsebino predložila upravičena oseba, če so predlogu priložene predpisane listine, s katerimi se dokazujejo dejstva, ki so pomembna za vpis v sodni register in če je zahtevek za vpis v skladu z zakonom. Sodišče mora oceniti, ali so za vpis podani predpisani pogoji. Predpisana listina za vpis spremembe zastopnikov družbe z omejeno odgovornostjo je sklep skupščine ali drugega pristojnega organa.
poplačilo upnikov v izvršbi za nepremičnine - prednostno poplačilo terjatve - odškodnina zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Ustavno sodišče je z omenjeno odločbo razveljavilo točko 3 prvega odstavka 197. člena ZIZ, kolikor je urejala poplačilo tudi za terjatve iz naslova zakonitih preživnin, ki so zapadle v obdobju pred enim letom pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Glede na to, da so terjatve iz naslova zakonite preživnine napisane na prvem mestu v 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ, nato pa so vrinjene terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti in terjatve iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolžnikom, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, ter je šele na koncu te točke zapis “zapadlih za zadnje leto”, je ustavnoskladna razlaga te določbe taka, da se zapis “zapadlih za zadnje leto” ne nanaša zgolj na zakonite preživnine, s katerimi se je izrecno ukvarjalo Ustavno sodišče, temveč tudi na vse vrinjene terjatve, med katerimi je terjatev tretjega upnika.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0076154
OZ člen 167, 168, 179, 335, 335/2, 336, 336/1, 337, 352, 353, 353/1, 353/2. ZPP člen 214, 214/2. KZ člen 325, 325/1, 329, 329/1.
izgubljeni dobiček – renta – delno izgubljena delovna sposobnost – zastaranje – škoda povzročena s kaznivim dejanjem – neprerekana dejstva
Ker tožnica z delom v okviru preostale delovne zmožnosti (zaenkrat) ni zmožna pridobivala zaslužka, je kljub delno ohranjeni delovni zmožnosti upravičena do popolne odškodnine, torej do razlike med tem, kar bi zaslužila z delom, ki ga je opravljala pred poškodbo in invalidsko pokojnino, ki jo prejema.
upravljanje v večstanovanjskih hišah – upravnik – položaj upravnika – zakoniti zastopnik – aktivna legitimacija upravnika – stroški obratovanja in vzdrževanja – stroški upravljanja – rezervni sklad – stroški vodenja rezervnega sklada – pogodba o upravljanju – stroški opominjanja – pogodba potrošniškega prava
Ker upravnik ni zatrjeval, da ima po pogodbi materialnopravno upravičenje tožiti v svojem imenu in na svoj račun za zahtevane stroške, ni pa zatrjeval obogatitvenega zahtevka, je sodišče pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek. Za vodenje rezervnega sklada v zakonu ni določeno, da lahko to posebej računa solastnikom, v pogodbi o upravljanju pa tudi ni imel te dogovorjene pravice.
Tretji odstavek 142. člena ZPP za primere neuporabnega predalčnika, kot ga je v obravnavanem primeru označil vročevalec, določa, da se na vratih stanovanja pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Vročitev prve pripravljalne vloge tožnice s fikcijo po 4. odstavku 142. člena ZPP tako ni bila pravilno opravljena. Domneve o pravilni vročitvi ni. Posledično je podana kršitev 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - organizacijski razlog
Tožena stranka je zaradi poenostavitve poslovnih procesov in izboljšanja informacijske podpore sprejela spremenjeno organizacijo procesa obdelave zavarovalnih pogodb. Novi informacijski sistem je nadomestil prejšnja opravila, ki so zahtevala več ročnega dela. S takšno avtomatizacijo delovnega mesta je dosegla zaposlovanje manjšega števila izvajalcev kot doslej, s čimer je opustila delo tistih delavcev, ki so izvajali ročno in administrativno delo. Zato je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
ZIZ člen 9, 9/3, 34, 34/3, 35, 170, 170/2. ZIZ-E člen 11. ZPP člen 343, 343/2, 365, 365/1. ZDPra člen 15, 17, 17/1, 1772, 17/3, 19, 19/1.
izvršba na nepremičnine - organizacija državnega pravobranilstva - pristojnosti državnega pravobranilstva - vročanje
Sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani je bil dolžnici pravilno vročen 29. 10. 2014, ko je bil vročen Državnemu pravobranilstvu v Ljubljani, ki je v skladu z 19. členom ZDPra pristojno za zastopanje dolžnice v tem izvršilnem postopku.
univerzalno pravno nasledstvo - pogodba o trgovskem zastopanju – pogodba o posredovanju – opravljeno posredovanje – pravica do provizije – zavrnitev zahtevka
Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti, ali je tožena stranka dolžna plačati provizijo tožeči stranki, kljub temu, da tožeča stranka ni univerzalna naslednica stranke, ki je s toženo stranko sklenila pogodbo o posredovanju.
oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - podatki o premoženju - različni podatki - bistvena kršitev določb postopka
Ker so v sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodnih taks, različni podatki o domnevnem podjetju tožnika in ker ni ugotovitev o tem, koliko znaša njegov mesečni dohodek, sklepa ni mogoče preizkusiti.
URS člen 25. ZP-1 člen 90. ZUP člen 87, 87/3, 87/4, 103.
predlog za razveljavitev klavzule izvršljivosti - vrnitev v prejšnje stanje
Ne gre namreč za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj celotna vloga vsebinsko uveljavlja, da storilcu sklep prvostopnega sodišča EPVD 56672013, z dne 20. 6. 2014, ni bil vročen. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je mogoče vložiti v primeru, ko je ob sicer opravljeni vročitvi iz opravičenih vzrokov zamujen rok za opravo kakšnega dejanja v postopku (103. člen Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP).
Potrjena začasna situacija ima povsem samostojni pravni temelj za nastanek plačilne obveznosti, končni obračun pa ima po stališču sodne prakse celo pravno naravo zunaj sodne poravnave.
Bistveno in odločujoče je, da pri izgradnji stanovanjske zgradbe, v kateri sta tu obravnavani stanovanji, niso bila zgrajena parkirišča za obiskovalce, kot jih je takrat zahteval Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, na podlagi katerega je bila izdelana projektna rešitev in projektna dokumentacija za izgradnjo te zgradbe in na tej podlagi izdano gradbeno dovoljenje.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – obstoj izbrisnega razloga
Zakonska domneva obstoja izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP je izpodbojna, zato bi družba lahko uspešno izpodbijala sklep o začetku postopka izbrisa brez likvidacije bodisi z izpodbijanjem dejstva, da v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila svojega letnega poročila agenciji zaradi objave, torej izpodbijanjem domnevne baze, kot tudi z dokazovanjem, da tako domnevano dejstvo, da je prenehala poslovati, da nima premoženja in da je izpolnila vse svoje obveznosti, ne obstoji, torej z izpodbijanjem dejstva obstoja izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Tožnik kot prodajalec je pridobil pravico zahtevati plačilo kupnine z izročitvijo prodane nepremičnine kupcu, odložena je le izpolnitev njegove terjatve glede tistega dela kupnine, ki ga je kupec zadržal na podlagi drugega odstavka 15. člena ZVKSES, in sicer dokler ni dokončno ugotovljena višina stroškov, potrebnih za odpravo napak, oziroma dokler se pogodbeni stranki ne dogovorita za višino znižanja kupnine zaradi neodpravljenih napak.
OZ člen 197. ZPP člen 7, 7/1, 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-10, 451, 452, 453, 454, 454/1, 454/2, 458, 458/1.
trditvena podlaga - trditveno breme - zatrjevana dejstva - nesklepčnost tožbe - izdaja odločbe brez razpisa naroka - pritožbena novota - stroški upravljanja in obratovanja
Pomanjkljive trditvene podlage ni bilo mogoče obiti z izvedbo predlaganih dokazov.
Če nobena od strank določenega dejstva ne zatrjuje, je sodišče (praviloma) dolžno šteti, da to dejstvo ne obstaja, in ne more iz predlaganih dokazov kar samo sklepati o obstoju določenega pravno relevantnega dejstva, ki bi morebiti iz predlaganega dokaza lahko izhajalo, vendar ni bilo pravočasno zatrjevano.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – subjektivna nevarnost – dokazovanje nevarnosti
Dejstva, ki utemeljujejo uporabo 3. odstavka 270. člena ZIZ – torej dejstva in dokaze, ki ga osvobajajo dolžnosti dokazovanja nevarnosti, da bo zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena – mora predlagatelj (upnik) zatrjevati in dokazati. Načelno vsak poseg v lastninsko pravico lastnika prikrajša. Uporaba, glede katere tožnik zatrjuje, da jo bodo toženci kljub izdani začasni odredbi imeli, je le eno od lastnikovih upravičenj. S prepovedjo razpolaganja so lastniku odvzete pravice, ki so bistven element lastninske pravice. Dejstev, ki bi utemeljevala trditev, da s predlagano začasno odredbo toženci ne bodo utrpeli nobene škode, tožnik ni podal. Šele, če bi tožnik to svoje stališče argumentiral – zatrjeval okoliščine, na osnovi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi toženci z izdajo začasne odredbe pretrpeli le neznatno škodo in njihov obstoj dokazal – bi bili podani pogoji za uporabo 3. odstavka 270. člena ZIZ.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - višina vrednosti podedovanega premoženja - solidarna odgovornost dedičev - učinek dednega dogovora nasproti upniku
Dedič bi se lahko svoje (zakonske) odgovornosti za zapustnikove dolgove rešil le tako, da bi se odpovedal dediščini/dedovanju (torej svojemu položaju dediča). Tega pa ni storil.
Obstoj dednega dogovora sklenjenega med obema dedičema in tretjo osebo, ki ni dedič, na upnikove pravice napram dedičema iz naslova njune odgovornosti za zapustničine dolgove nima nobenega vpliva.
Pravice zapustnikovih upnikov utemeljene na solidarni odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove dediči z dednim dogovorom ne morejo izničiti (derogirati). Upnik namreč ni bil stranka (dednega) dogovora, niti ni imel nobenega vpliva na njegovo vsebino, zaradi česar se z njim njegov (zakonsko varovani) položaj ne more (ne sme) poslabšati.
Toženec je s sklenitvijo dednega dogovora, po katerem mu gre (namesto višini njegovega dednega deleža sorazmernega dela na predmetih zapuščine/dedovanja) „zgolj“ terjatev v višini 4.000,00 EUR napram oporočnemu dediču, prevzel tudi tveganje, ali bo njegova terjatev poplačana. Ker je šlo za njegovo lastno odločitev, da bo sklenil takšen dogovor, je sklicevanje na načeli pravičnosti in poštenosti povsem neprepričljivo.
ZDR člen 109. Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti Slovenije člen 18. ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-9. URS člen 14, 14/2.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - davki
ZDoh-2 v deveti točki prvega odstavka 44. člena določa, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa ZDR, v višini odpravnine, kot je določena zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi ZDR, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Zato od tožničine odpravnine glede na njeno višino, ni bilo potrebno plačati dohodnine.
Sodišče prve stopnje je pri izračunu višine odpravnine pravilno izhajalo iz osnove, obračunane za polni delovni čas (tožnica je bila ob podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidka II. kategorije, ki je delala krajši delovni čas). Ustavno sodišče RS je sprejelo stališče, da odpravnina pomeni odmeno za dotedanje delo pri delodajalcu, odpuščenemu delavcu v določeni meri zagotavlja tudi socialno varnost ob prehodu v brezposelnost, tako da jo je smiselno potrebno vezati na dohodke, katerih višina bo čimbolj sorazmerna z višino dohodkov v kratkem obdobju pred izgubo zaposlitve. Tako je potrebno pravico do odpravnine razlagati upoštevaje pravice enakosti pred zakonom iz 2. odstavka 14. člena Ustave ustavnopravno skladno. Drugačna razlaga določb o odpravnini bi vodila v kršitev pravice do enakosti pred zakonom iz 2. odstavka 14. člena Ustave RS. Zato je potrebno pri tem upoštevati višino, kot da bi delavec delal.