neposredna presoja dokazov – pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca – pravica do izjave obdolženca
Glede na to, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi odločilo brez neposredne presoje dokazov, poleg tega pa iz podatkov v spisu tudi ni razvidno, da bi bil storilec pred tem seznanjen z opisom dejanskega stanja očitane kršitve, kot ga je ob predložitvi sodišču posredoval prekrškovni organ, je s takšnim ravnanjem sodišče prve stopnje kršilo storilcu pravna jamstva iz 29. člena Ustave (do izvajanja dokazov v njegovo korist) kot tudi pravico do poštenega sojenja iz prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP).
V obravnavani zadevi je bila tožba tožnika zavržena. To dejstvo s stališča tožnika predstavlja njegov neuspeh, s stališča toženke pa njen uspeh. Kot določa 154. člen ZPP, mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Zato tožnik sam krije svoje stroške postopka.
zavrženje pritožbe - pritožba - redno pravno sredstvo - pravnomočna sodba
Pritožba zoper pravnomočno sodbo ni dovoljena. Po 1. odstavku 333. člena ZPP je namreč redno pravno sredstvo, torej pritožbo, dopustno uveljavljati le zoper prvostopenjsko sodno odločbo, ki pa je bilo v obravnavani zadevi že izčrpano.
jamčevalni zahtevki - stvarna napaka - znižanje kupnine - potrebne trditve - razlika v vrednosti
Po določbi 468. člena OZ ima kupec možnost uveljavljati več vrst jamčevalnih zahtevkov, če je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca. Izbira zahtevka je torej stvar kupca. Zahtevek iz naslova znižanja kupnine je namenjen varstvu načela enake vrednosti dajatev, zato mora kupec poleg trditev o pravočasnosti in pravilnosti grajanja napak postaviti tudi trditve o vrednosti, ki jo ima stvar z napako in ne trditve o strošku odprave napake. Kupnina se namreč zmanjša v razmerju med vrednostjo stvari brez napak in vrednostjo, ki bi jo imela stvar z napako.
V obravnavani zadevi gre za spor v zvezi z izpodbojno tožbo, vloženo zoper zavrnilna posamična upravna akta o izredni denarni socialni pomoči in zaradi plačila odškodnine iz naslova nematerialne škode. Tožnica je k tožbi predložila le prvostopenjski posamični upravni akt in ni postopala v skladu z odredbo sodišča in v odrejenem roku ni predložila izpodbijanega dokončnega posamičnega upravnega akta. Zato je z izpodbijanim sklepom tožba v tem delu zakonito zavržena. V skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP je namreč sodišče tožbo dolžno zavreči, če ta ni popravljena ali dopolnjena tako, da je primerna za vsebinsko obravnavanje.
V obravnavanem primeru je bila tožniku starostna pokojnina odmerjena po ZPIZ/92 in ZNZ, torej po predpisih, veljavnih do uveljavitve ZPIZ-1. Tožnik je upravičen, da se mu že uveljavljena pokojnina odstotno poveča glede na dopolnjeno zavarovalno dobo, doseženo v času ponovnega zavarovanja. Vendar pa materialnopravno podlago za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine predstavlja 417. člen ZPIZ-1 (ponovna odmera oz. odstotno povečanje pokojnine uživalcem pokojnine po prejšnjih predpisih) in ne 180. člen ZPIZ-1 (ponovna odmera pokojnine).
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - sodno varstvo - denarna terjatev - znižanje plače - individualna pogodba o zaposlitvi
Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo po višini opredeljenih prikrajšanj pri plači, zato je v skladu s 4. odstavkom 200. člena ZDR to terjatev lahko uveljavljala neposredno pred sodiščem prve stopnje in ji ni bilo potrebno poprej tožene stranke opozoriti na izpolnitev njene obveznosti.
Z individualno pogodbo o zaposlitvi, ki je med strankama veljala v spornem obdobju, je bilo v dogovorjeno, da se določila panožne kolektivne pogodbe in drugi dogovori uporabljajo le, če je to v tej pogodbi izrecno dogovorjeno. Takšnih določb v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi ni, zato tožena stranka v spornem obdobju ni imela pravne podlage, da tožnici izplačuje nižjo plačo od tiste, ki je bila v pogodbi o zaposlitvi dogovorjena.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 71.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - kolektivna pogodba - trgovinska dejavnost
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije je v 71. členu določala, da je osnovna plača plača za polni delovni čas, normalne delovne pogoje in doseganje vnaprej določenih delovnih rezultatov, za katere se štejejo delovni rezultati, merjeni individualno ali skupinsko. Določala je tudi, da je delavec, če ne doseže vnaprej določenih delovnih rezultatov iz razlogov, ki niso na njegovi strani, upravičen do 100% osnovne plače, dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo določb te kolektivne pogodbe. Tožnici je bila v pogodbi o zaposlitvi določena osnovna plača, kar pomeni, da je do nje upravičena, če dosega 100% delovne rezultate, ki se merijo tako individualno kot tudi skupinsko. Tožena stranka je v postopku zatrjevala, da je plače znižala zaradi upada prometa in predlagala izvedbo dokazov. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo zgolj na izpoved tožnice in na dejstvo, da tožena stranka ni predložila nobenih dogovorov oziroma aktov o znižanju plač. Pri tem je zavzelo napačno stališče, da se je delodajalec dolžan z delavci dogovoriti o znižanju plač in da je to znižanje mogoče le na podlagi dogovora. Ni se opredelilo do tega, ali nedoseganje plana, zaradi katerega je tožena stranka tožnici in ostalim delavcem znižala plače, sodi med vnaprej določene skupinske delovne rezultate in ali je tako znižanje upravičeno ali ne.
ZDSS-1 člen 31, 31-4.ZJSRS člen 16, 19. ZPP člen 374, 374/1.
zavrženje revizije
Tožnik zahteva, da se mu prizna pravica do izplačila neizplačanih plač za sporno obdobje in izplačila odpravnine v višini ene minimalne plače, določene z zakonom. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da gre v konkretni zadevi za socialni spor, konkretno za pravico iz socialnega varstva, zato naj bi bila revizija v skladu s 4. točko 31. člena ZDSS-1 dovoljena že po samem zakonu. 16. člen ZJSRS določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. V 19. členu so določene pravice, ki jih ima v takem primeru delavec. Pravica do poravnave zajamčenih pravic delavcev iz sredstev posebnega jamstvenega sklada je posebna oblika varstva pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca in olajšuje položaje delavcev, z ureditvijo jamstva minimalnih pravic delavcev s strani posebej za to ustanovljene institucije, ki dopolnjuje varstvo pravic delavcev urejeno z zakonom, ki ureja postopke insolventnosti. Pravice delavcev v primeru insolventnosti delodajalca po določbah ZJSRS niso pravice iz sistema socialnega varstva, zato je sodišče prve stopnje revizijo pravilno zavrglo (prvi odstavek 374. člena ZPP).
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082437
ZLNDL člen 2, 2/1. ZTLR člen 28, 29. ZPP člen 154, 154/3, 286a, 286a/1.
pridobitev lastninske pravice - originaren način pridobitve - ugotovitvena tožba - priposestvovanje - ovire za priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL - postavitev novega izvedenca
Zaključek sodbe o dobroverni posesti tožnice in staršev tožnikov ni odločilen za pravilnost odločitve o utemeljenosti zahtevka.
Sodna praksa, izoblikovana na podlagi ODZ in ZTLR, ki sta bila podlaga za priposestvovanje v relevantnem obdobju, je zavzela stališče, da vednost o neizvedbi pogodbe v zemljiški knjigi ne izključuje dobrovernosti in da je dobroveren tisti, ki je prepričan, da je stvar, ki jo poseduje, njegova last, ne pa tisti, ki ve ali mora po okoliščinah domnevati, da stvar pripada drugemu.
Ugotovitev, da je pravica uporabe s sklenitvijo veljavne pogodbe prešla na kupce oziroma (v določenem deležu) z dedovanjem na tožnika, po navedenem zadostuje za zaključek, da se je pravica uporabe z uveljavitvijo ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico.
predpravdno pobotanje – ex lege pobot – prijava terjatve – tožba na ugotovitev terjatve
Stečajni upravitelj tožnice bi moral prijavo toženke šteti zgolj kot obvestilo o pobotu, ker ima tožnica sama nasprotno terjatev do toženke. Če stečajni upravitelj pobotane terjatve ne prizna, je ne more prerekati (ker se ne prijavlja), pač pa mora vložiti tožbo za izterjavo svoje terjatve, kar je v konkretnem primeru tudi storil. Vprašanje obstoja toženčeve pobotne terjatve se ne obravnava v okviru stečajnega postopka, pač pa zgolj v pravdi, v kateri se brani plačilu terjatve, ki jo od njega zahteva stečajni dolžnik, kar je primer v konkretni pravdi.
postopek za delitev stvari – delitev solastnine – ustanovitev stvarne služnosti po uradni dolžnosti
Ker mora na to, ali posamezni udeleženec dobi stvar, ki jo lahko uporablja brez uporabe drugega dela razdeljene stvari ali ne, sodišče paziti po uradni dolžnosti in v primeru, da temu ni tako, odločiti tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, česar sodišče prve stopnje ni storilo, ali pa razdelitev opraviti tako, da do takšne situacije ne pride, je pritožbeno sodišče pritožbene trditve, čeprav predlagateljica sama pove, da je (tudi ona) to dejstvo opazila šele po končanem naroku, štelo kot dovoljene pritožbene trditve.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da je dejanski odpovedni razlog predstavljal bolniški stalež tožnice. Če je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi spremembe o organizaciji dela, utegne biti utemeljen pritožbeni očitek dokazanega obstoja organizacijskega razloga v smislu določbe 1. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku upoštevati izpovedi prič ter priložene listine in ponovno presoditi, ali je tožena stranka tožnici podala utemeljeno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pri tem bo moralo upoštevati, da ukinitev tožničinega delovnega mesta s prerazporeditvijo posameznih opravil na ostale zaposlene in delovnega mesta vodje programa ter oblikovanje enega novega delovnega mesta, s čimer se zmanjša število zaposlenih, predstavlja organizacijski razlog.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - zagovor
Zakoniti razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po četrti alinei člena 110/1 ZDR-1 je lahko tudi petdnevni zaporedni delavčev upravičen izostanek z dela (npr. bolniški stalež), saj ZDR-1 ne določa, da bi moral biti ta izostanek neupravičen. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe tožnice, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker je imela tožnica v spornem obdobju odobren bolniški stalež.
Tožena stranka tožnici pred podano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni omogočila zagovora in niso bile podane okoliščine, ki bi to ravnanje tožene stranke opravičevale. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga nezakonita.
uporaba stanovanja brez pravnega naslova – izpraznitev stanovanja – stanovanjska pravica – odkup stanovanja – sklenitev najemne pogodbe
Nesporno je, da toženec biva v stanovanju in da z lastnico (tožnico) ni sklenil najemne pogodbe. Nerelevantno je njegovo sklicevanje na imetništvo stanovanjske pravice pridobljeno po ZSR in določbo tretjega odstavka 111. člena SZ-1. Stanovanjski zakon (SZ) je uredil način preoblikovanja prejšnjih stanovanjskih razmerij. V tem okviru je imetnikom stanovanjske pravice dal možnost odkupa stanovanja, tisti imetniki stanovanjske pravice, ki se niso odločili za nakup, pa so imeli pravico zahtevati sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas in za neprofitno najemnino. Tožnica se je kot imetnica stanovanjske pravice odločila za nakup stanovanja (kupne pogodbe tožencu ni uspelo izpodbiti) in na ta način izčrpala upravičenja iz SZ. Na upravičenje iz 147. člena SZ oziroma sedaj iz tretjega odstavka 111. člena SZ-1, se tako tudi toženec ne more več sklicevati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO –PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0063962
Direktiva Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3-1. ZOZP člen 15. ZS člen 113a. ZPP člen 7, 212, 286, 286/1. OZ člen 131.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obseg zavarovalnega kritja - vožnja delovnih strojev na gradbišču - uporaba vozila - Direktiva 72/166/EGS - predhodna odločba Sodišča Evropske unije - običajna funkcija vozila - manjkajoča trditvena podlaga - nesklepčnost tožbenega zahtevka - škoda - prekluzija - informativni dokaz
Vožnja tožničinih delovnih strojev (buldožerja, bagerja, rovokopača in nakladalca) na gradbišču je skladno z njihovo običajno funkcijo vključena v pojem „uporaba vozil“.
Za obstoj zavarovalnega kritje po obveznem avtomobilskem zavarovanju ni odločilno, ali je do škode prišlo, ko je vozilo uporabljeno v funkciji delovnega stroja ali v času, ko je opravljalo prometno funkcijo. Odločilno je, ali je do škode prišlo, ko je vozilo opravljalo svojo običajno funkcijo.
Dokazi lahko služijo izključno potrjevanju strankinih navedb o dejstvih in t. i. informativni dokazi, pri katerem manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpeljejo zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve (na primer, kot navaja pritožnica, da bi se s predlaganimi dokazi ugotovil obseg škode in natančnejša specifikacija samih poškodb na kanalizacijskem omrežju), niso dovoljeni. Ker torej tožeča stranka ni podala že pravno relevantnih trditev o obstoju in višini škode sodišče prve stopnje predlaganih dokazov, na katere se sklicuje pritožba, utemeljeno ni izvedlo.
določitev odškodnine za razlaščeno nepremičnino – namembnost nepremičnine – prostorski plan – razpravno načelo – zastaranje
V primeru, če je bila razlaščena nepremičnina že pred sprejetjem odloka o zazidalnem načrtu zajeta v prostorskem planu, se zanjo določi odškodnina glede na namembnost zemljišča po prostorskem planu in ne po dejanski rabi zemljišča.
Glede pomena negrajanega računa oziroma njegove nezavrnitve velja tožnico opozoriti, da se poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama, v skladu z določbo 12. člena OZ upošteva zgolj v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov.
Toženec ni upravičen do povrnitve sodne takse po odmeri sodišča. Stroškovna zahteva toženca v tem delu je namreč v nasprotju z določbami 1. in 2. odstavka 163. člena ZPP, ki terja določeno zahtevo z opredeljeno navedenimi stroški.
Neutemeljen je zahtevek toženca za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo. Toženec namreč teh stroškov ni določno opredelil v skladu z Odvetniško tarifo – uveljavljal jih je z zahtevki, do katerih v obravnavani zadevi ni upravičen.
navidezna pogodba – darilna pogodba – tretja poštena oseba – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – pogoj za izpodbijanje – neodplačen pravni posel – actio pauliana
Stališče, da upnik ne more varovati svojega položaja s paulijansko tožbo v primeru, ko je pravni posel, ki je predmet izpodbijanja, navidezen, je (lahko) pravilno zgolj v primeru, če upnik sam zatrjuje navideznost pogodbe (ko se torej odpove varstvu iz 3. odstavka 50. člena OZ) oziroma če ni tretja poštena oseba, ne pa tudi v situaciji, ko se upnik kot dobroverna tretja oseba na navideznost ne sklicuje, ampak jo uveljavljajo pogodbene stranke, za kar gre v konkretni zadevi.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – ureditvena začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – težko nadomestljiva škoda
Ker je začasna odredba po vsebini enaka tožbenemu zahtevku, bi moral tožnik izkazati, da je takšna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode.