najemna pogodba - obveznost plačila najemnine in stroškov - dogovor o načinu plačevanja - upnikova zamuda - dolžniška zamuda
Način plačevanja najemnine so stranke dogovorile v pogodbi. Takrat sta dolžna toženca najemodajalcu izročiti tudi potrdila o plačilu stanovanjskih stroškov, ki sta jih dolžna sproti poravnavati.
Upnikova zamuda nima učinka na obstoj same obveznosti dolžnika, temveč so njene posledice zgolj v prenehanju dolžniške zamude, na upnika preide nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari in prenehajo teči obresti.
ZASP člen 146, 147. OZ člen 198. ZDDV-1 člen 76, 76/1.
kršitev avtorske pravice – neupravičena uporaba glasbenih del – plačilo avtorskega honorarja – plačilo DDV
V skladu s 1. točko 1. odstavka 76. člena ZDDV-1 mora DDV plačati davčni zavezanec, ki opravi obdavčljivo nabavo blaga ali storitev.
Ceno, ki jo je upravičena zaračunati tožeča stranka za uporabo avtorskih del, ki jih varuje, določa tarifa, vsebovana v Pravilniku, na katerega se pogodba, sklenjena med pravdnima strankama, v 4. členu tudi sklicuje. Vendar pa tarifa ne predpisuje obveznosti plačila DDV, kar pomeni, da višjega zneska, kot je določen v tarifi, tožeča stranka toženi stranki, ob tem da prenos davčnega bremena na toženo stranko ni izkazan, ne more zaračunati.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba - začasna dodelitev v varstvo in vzgojo - nujnost izdaje začasne odredbe - otrokova korist - stiki med starši in otroki
Tožnica je predlagala izdajo začasne odredbe, da se ji mladoletna otroka začasno (do pravnomočne odločitve v tej zadevi) dodelita v vzgojo in varstvo, očetu pa se določijo stiki in se mu naloži plačilo preživnine. Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo odločbo Ustavnega sodišča, v kateri je to poudarilo, da imajo začasne odredbe velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno. To ne pomeni, da take začasne odredbe, kot je predlagana, ni mogoče izdati in da sodišče a priori ni naklonjeno izdajanju tovrstnih začasnih odredb, mora pa predlagatelj, če želi s predlogom uspeti, verjetno izkazati nujnost izdaje take začasne odredbe, ker bi bila sicer ogrožena otrokova korist. Tega tožnica tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni izkazala.
Stiki staršev z otrokoma so po volji staršev dve leti in pol potekali tako, da sta otroka izmenično preživljala po en teden skupaj pri enem od staršev. Tudi ob vložitvi tožbe tožnica ni videla razlogov, da bi se ta režim spremenil takoj in se mu je uprla šele s predlogom za izdajo začasne odredbe, kar pomeni, da sta bila otroka skoraj tri leta podvržena enakemu načinu izvrševanja stikov – teden pri mami in teden pri očetu. Otroka sta rojena leta 2008, kar pomeni, da sta bila maja 2012 (ob razpadu življenjske skupnosti njunih staršev) stara tri leta in pol, nadaljnja tri leta (kar je polovico njunega življenja) pa sta preživela tako, da sta bila teden dni pri očetu teden dni pri mami. Ob tako dolgotrajnem načinu takega izvrševanja stikov se zastavlja vprašanje, ali ga je sploh še možno (s končno odločbo v tem postopku) spremeniti, ne da bi se s tem poseglo v koristi otrok. Na to vprašanje bo moral odgovoriti izvedenec.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076379
OZ člen 193, 299, 299/2. ZDen člen 72, 72/2.
denacionalizacija – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine – namembnost vrnjenih nepremičnin – določitev višine nadomestila – ugotavljanje hipotetične najemnine – ustaljena sodna praksa – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – vmesna sodba – dovoljenost izrednega pravnega sredstva pri vmesni sodbi – predlog za obnovo postopka
Tudi v zvezi z zahtevki, ki se uveljavljajo na podlagi določbe 2. odstavka 72. člena ZDen, je potrebno glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti upoštevati splošno določbo 2. odstavka 299. člena OZ. Ker ti zahtevki ne predstavljajo obogatitvenih zahtevkov, kot jih ureja OZ (obstoj zavezančeve neupravičene koristi (obogatitve) namreč ni pogoj za njihov nastanek/uveljavljanje oziroma ne gre za vračanje koristi, ki jo je zavezanec neupravičeno dosegel), je zmotno pritožbeno sklicevanje na določbo 193. člena OZ; pojasnjevanje, kdaj naj bi toženka postala nedobroverna, pa brezpredmetno.
Da gre pri nadomestilu po 2. odstavku 72. člena ZDen za ugotavljanje višine (izgubljene) premoženjske koristi, ki bi jo upravičenec, če bi premoženje v upravljanje in uporabo dobil takoj ob uveljavitvi ZDen, dosegel sam, je ustaljeno stališče sodne prakse. Zato tega sodišču prve stopnje tudi ni bilo treba posebej (dodatno) razlagati.
preprečevanje nasilja v družini – ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi – načelo sorazmernosti – pogoji za določitev vrste in trajanja ukrepov – stroški postopka
Primarni cilj pri določitvi vrste in trajanja ukrepov iz ZPND je takojšnja zaščita žrtve pred povzročiteljem nasilja, zato je glede na okoliščine konkretnega primera treba oceniti, s katerimi ukrepi bo mogoče učinkovito doseči zaščito žrtve pred povzročiteljem nasilja in hkrati koliko časa so izrečeni ukrepi nujno potrebni za zaščito žrtve. Ker se z ukrepi posega tudi v pravice povzročitelja nasilja, je treba pri določitvi vrste in trajanja ukrepov upoštevati tudi načelo sorazmernosti.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - nov zapuščinski postopek - nove dedne izjave - dedovanje kmetijskega zemljišča - sorodstveno razmerje - status zaščitene kmetije
Sodišče mora za v denacionalizaciji vrnjeno premoženje, o katerem še ni bilo odločeno v zapuščinskem postopku po upravičencu, opraviti nov zapuščinski postopek in glede vrnjenega premoženja pridobiti nove dedne izjave dedičev.
Ker ne gre za sorodstveno razmerje kot ga določa 2. člen ZDKG, je pravilna presoja, da za navedene nepremičnine ne more veljati režim dedovanja po ZDKG. Te nepremičnine ne morejo biti del zaščitene kmetije.
umik predloga za izvršbo – stroški izvršitelja – potrebnost stroškov
V primeru, če upnik predlog za izvršbo umakne v celoti, lahko sodišče odmeri priglašene izvršilne stroške le, če upnik istočasno z umikom predloga še vedno vztraja pri povrnitvi izvršilnih stroškov, za kar pa v konkretnem primeru ne gre.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0082508
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 73, 80. ZTVP-1 člen 73, 75, 134.
konkretizirano uveljavljanje bistvenih kršitev določb postopka - protispisnost - pooblastilo - pogodba o prodaji oziroma nakupu vrednostnih papirjev - pogodba o borznem posredovanju - vsebina pogodbe - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - pravni učinki pogodbe - odobritev naročila ali poslov - pooblastilo po zaposlitvi - plačilo provizije - protipravno ravnanje - neskrbno ravnanje - vzročna zveza - odgovornost borzno posredniške hiše - izvajanje nadzora - odškodninska odgovornost
Protispisnost je podana le v primeru, če sodišče napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano v listini, ne pa v primeru, če je ugotovitev, kaj sta se pogodbeni stranki dogovorili (čeprav je v listini drugačen zapis), posledica dokazne ocene.
Pogodbo o borznem posredovanju je za prvo toženko podpisala oseba, ki za to ni bila pooblaščena. Zgolj zaposlitev v podjetju X, upoštevajoč kakšno delovno mesto je zasedala, ji takšnega upravičenja ni dajala. Ni bilo zatrjevano, da bi bila sama zakonita zastopnica podjetja X. Vendar pa ugotovitev, da je Pogodbo o borznem posredovanju za prvo toženko podpisala oseba, ki za to ni bila pooblaščena, še ne pomeni, da je prva toženka, ki svoji vezanosti na pogodbo ni nasprotovala in jo je izvajala, ravnala protipravno. Možnost, da neupravičeno zastopani pogodbo, ki jo je sklenil nekdo kot njegov pooblaščenec brez njegovega pooblastila, naknadno odobri, zakon celo izrecno predvideva.
Tožnica je družbo pooblastila za upravljanje z njenim premoženjem in ne zgolj za oddajo posameznih naročil.
Če je izkazana verjetnost, da upnik s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, ni v skladu z materialnim pravom, da sodišče še nadalje presoja verjetnost, ali bo upnik tudi v bodoče nepoplačan oziroma ali bo izvršba tudi v bodoče neuspešna.
leasing pogodba – kršitev pogodbe – odtujitev vozila – kasko zavarovanje – zavarovalnina – splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska – nastop zavarovalnega primera – razdrtje pogodbe o finančnem leasingu – pravica do odškodnine – pozitivni pogodbeni interes
Zaradi neupoštevanja (morebitne) zavarovalnine, toženec ne bo prikrajšan, saj mu bo v primeru nastopa zavarovalnega primera (če je zavarovalno kritje podano) zavarovalnina izplačana (v primeru pravilno oblikovanega tožbenega zahtevka).
Ker sta tako tožeča kot tudi tožena stranka organizirani v pravnoorganizacijski obliki sindikata, v prvem odstavku 481. člena ZPP pa sindikat ni izrecno naveden kot oseba, za katero veljajo pravila o gospodarskih sporih, pravdni stranki ne izpolnjujeta subjektivnega kriterija za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih.
ZGO-1 člen 27, 27/4. ZPP člen 452, 453, 339, 339/1, 339/2, 339/2-15.
spor majhne vrednosti – pogodba o izvedbi projektantskih storitev – podjemna pogodba – pisnost pogodbe – namen pisnosti pogodbe – realizacija pogodbe – načelo afirmacije pogodb – veljavnost pogodb – protispisnost – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Postopkovna kršitev določila 453. člena ZPP glede navajanja dejstev in dokazov v sporih majhne vrednosti izven vlog iz 452. člena ZPP ne predstavlja absolutno bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče, tudi če bi bila podana, ne bi smelo upoštevati.
ZGO-1 v 4. odstavku 27. člena predpisuje pisno obliko, saj med projektiranje šteje izdelavo idejnega projekta. Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila pogodba v pretežnem delu realizirana in ob upoštevanju načela afirmacije pogodb, opustitev pisnosti v konkretnem primeru ne more vplivati na njeno veljavnost. Ob tem ni nepomembno, da je bila med strankami dogovorjena izdelava geodetskega načrta in idejnega projekta za individualno hišo, namen pisnosti pogodb po ZGO-1 pa je predvsem v varstvu naročnika in izvajalca v nadaljnjih fazah projektiranja zaradi zahtevnosti postopka pridobitve dovoljenj in narave same gradnje.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ŠOLSTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083112
URS člen 54. ZZZDR člen 123, 132. ZVŠ člen 66.
pravice in dolžnosti staršev – razmerja med starši in otroki – dolžnost preživljanja – preživljanje polnoletnega otroka – redno šolanje – pritožbene novote – otrokovo delo prek študentskega servisa
Oče neutemeljeno zahteva ukinitev preživninske obveznosti za študijsko leto, ko se je njegova polnoletna hči ponovno vpisala v prvi letnik iste fakultete. Toženka je izkazala utemeljene razloge, da letnika prvo leto ni uspešno zaključila zaradi utemeljenih razlogov (poteka sodnega spora z očetom, ki jo je čustveno izčrpaval). Poleg tega je ponavljanje letnika možnost, ki jo študentu v okviru rednega študija nudi zakon, v letu, ko je ponavljala, pa je toženka opravila vse izpite, potrebne za vpis v naslednji letnik, ter s tem pokazala resen odnos do študija, zato očetov zahtevek za ukinitev preživnine za to leto ne more biti utemeljen.
ZFPPIPP člen 152, 152/1, 221b, 221b/1, 221b/2, 237a, 237a/2, 237a/3, 237a/5, 238, 238/1, 238/1-1. ZPP člen 207, 207/1, 207/2.
prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – poenostavljena prisilna poravnava – uporaba pravil prisilne poravnave – opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
Ker je namen poenostavljene prisilne poravnave enak namenu redne prisilne poravnave in ker ZFPPIPP dolžniku omogoča, da tudi po uvedbi stečajnega postopka pristopi k pripravi ukrepov finančnega prestrukturiranja (in se posluži instituta odložitve odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka), je tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave v določenih primerih določba prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP smiselno uporabljiva.
ZOR člen 195, 200, 377, 377/2,392, 392/1. OZ člen 174, 179. ZTSPOZ člen 93, 99, 102, 104. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
povzročitev škode – zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – izvensodna poravnava – sokrivda oškodovanca – zavarovalna vsota – limit – ugovor omejene zavarovalne vsote – kritje običajne škode – enotna odškodnina – nepremoženjska škoda – invalidnina – renta za tujo nego in pomoč – pomoč družinskih članov – izgubljeni zaslužek – valorizacija akontacije odškodnine – AO plus zavarovanje – avtomobilsko zavarovanje – spor z mednarodnim elementom – pasivna legitimacija – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – groba kršitev cestnoprometnih predpisov – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V zvezi z ugovorom omejene zavarovalne vsote je treba opozoriti na stališče sodne prakse v podobnih odškodninskih primerih (ki časovno sovpadajo s tožnikom škodnim dogodkom), po katerem mora glede na pomen obveznega zavarovanja v prometu in sistema omejenega kritja zavarovalnic, zavarovalna vsota pokriti vso škodo, ki jo je mogoče pričakovati ob enem škodnem dogodku, razen povsem izjemnih, katastrofalnih škod, ki presegajo razumno visoko zavarovalno vsoto.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom - pravilna označba dolžnika
Upnik je tako v predlogu za izvršbo, kot tudi v predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, kot dolžnika navajal družbo N. d. d., zato s pritožbenimi navedbami, da predloga za izvršbo ni vložil zoper družbo N. d. d., temveč zoper družbo N. I. d. d. upnik dejansko spreminja označbo dolžnika na tak način, da bi šlo za spremembo identitete dolžnika in ne zgolj za drugačno označbo osebe, kar pa je nedopustno.
identično dejansko stanje – vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo v kazenskem postopku – obstoj kaznivega dejanja – obstoj kazenske odgovornosti storilca – povrnitev nepremoženjske škode – udarec s pestjo v glavo – pretep – strah
Če pravdno sodišče odloča o tožbenem zahtevku, ki temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno s pravnomočno obsodilno sodbo v kazenskem postopku, je skladno s 14. členom ZPP vezano na ugotovitve kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
spori iz razmerij med starši in otroki – stiki z otrokom – režim izvajanja stikov – enakopravnost staršev
Načeloma naj bi vsak od staršev poskrbel za prehod otrok od enega roditelja do drugega v eno smer, kar bi pokazalo otrokom, da sta pri izvrševanju osebnih stikov prisotna oba starša, ki sta v odnosu do otrok enakopravna. Od takšnega stališča je sicer možno odstopiti v primerih podanosti posebnih okoliščin.
DEDNO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064692
ZD člen 212, 212-1, 213, 213/1. OZ člen 557, 561, 561/3.
prekinitev zapuščinske obravnave – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – pogodba o dosmrtnem preživljanju – darilna pogodba – nujni dedni delež – prikrajšanje nujnega dednega deleža – razveza pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti
Pogodba o dosmrtnem preživljanju po 557. členu OZ je odplačna pogodba. Zgrešeno je prepričanje pritožnikov, da ima „pravno veljavo darila“. Lahko pa pogodba o dosmrtnem preživljanju v konkretnem primeru prikriva darilno pogodbo. Pritožnikoma zato ni mogoče odrekati pravice, da zahtevata vrnitev domnevnega darila v zapuščino zaradi prikrajšanja svojega nujnega dednega deleža. Prav tako jima po 3. odstavku 561. člena OZ kot pravnima naslednikoma zapustnika pripada pravica zahtevati razvezo pogodbe zaradi domnevnega neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti ... in posledično vrnitev zapustnikovega premoženja, ki je bilo predmet te pogodbe, v zapuščino.