poškodba pri delu - odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - protipravno ravnanje - regresna pravica ZZZS
Zdrsa delavke ni potrdil noben izveden dokaz. Ker tožeča stranka v tej zvezi ni uspela dokazati zatrjevanega protipravnega ravnanja in vzročne zveze (brez zdrsa sploh ni mogoče govoriti o neprimerni obutvi in posledično o odškodninski odgovornosti tožene stranke za škodo zaradi neprimerne obutve), je sodišče prve stopnje glede tega zatrjevanega vzroka za nastanek nezgode pravilno zaključilo, da tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-1. ZVOP-1 člen 75, 75/1, 77, 77/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - video nadzor - varstvo osebnih podatkov
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik spornega dne storil kršitvi, ki mu jih je tožena stranka očitala v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Račun je ob 5.26 minut izdal delavec tožene stranke, tožnik pa ga je ob 20.25 storniral in ob 20.37 izdal na ime istega s.p. nov račun. Stornacijo in izdajo novega računa je izvedel sam, saj mu kupec ni prinesel originalnega računa in tudi pri stornaciji ni bil prisoten. Enako je bilo ugotovljeno za drugo kršitev. S tem je naklepoma kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR- za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ni razloga, zaradi katerega sodišče prve stopnje in tožena stranka ne bi smela uporabiti posnetka točilnega mesta, na katerem je bilo videti vozilo s tujo registracijo, na podlagi katerega se je tožena stranka seznanila z očitano kršitvijo. Skladno s 1. odstavkom 75. člena ZVOP-1 je mogoče izvajati video nadzor, če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, zaradi zagotavljanja vstopa ali izstopa, ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Po 1. odstavku 77. člena istega zakona pa se sme video nadzor znotraj delovnih prostorov izvajati le v izjemnih primerih, če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, tega namena pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi, nadzorovati pa se sme le tiste dele prostora, kjer je tako varovanje potrebno. Tožnika je tudi vedel za postavitev video nadzora, ni pa vedel, ali se izvaja ali ne.
USTAVNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081024
URS člen 22, 25. ZFPPIPP člen 271, 271/1, 272, 272/1, 272/1-1, 272/3, 272/3-1, 272/3-2, 278, 278/2. OZ člen 283. ZPP člen 458, 458/1, 495.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - spor majhne vrednosti - domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje - objektivni pogoj izpodbojnosti - nadomestna izpolnitev stečajnega dolžnika - enotna transakcija - prodajna pogodba - pobot - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka - povračilni zahtevek - vrnitev danega - podredni zahtevek - denarno nadomestilo - enako varstvo pravic
S povračilnim zahtevkom je mogoče od upnika zahtevati (samo) tisto, kar je ta na podlagi izpodbitega pravnega dejanja prejel, šele če to ni več mogoče, pa lahko stečajni dolžnik zahteva denarno nadomestilo po cenah ob izdaji sodne odločbe. Če je zahtevku na vračilo premičnin v stečajno maso ugodeno, sodišče nima podlage za sočasno ugoditev (alternativnemu) zahtevku na plačilo denarnega nadomestila.
ZDR-1 člen 20, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 240.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pisno opozorilo - delodajalec - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - objektivni rok
Tožnik v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da se zaradi obstoja pisnega pooblastila kot delodajalec glede na prvi odstavek 20. člena ZDR-1 v konkretnem primeru šteje tudi namestnik predsednika uprave tožene stranke. Zato za tek subjektivnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1 ni pomembno le, kdaj je za odpovedni razlog izvedel predsednik uprave, ampak je pomembna tudi seznanitev njegovega namestnika, ki ga je predsednik uprave pooblastil za nadomeščanje pri opravljanju njegovih nalog v funkciji uprave in za sklepanje vseh pravnih poslov v okviru rednega poslovanja. To pooblastilo vsebuje tudi pooblastilo za vodenje postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in za njeno podajo. Ker sodišče prve stopnje ni v zadostni meri raziskalo, kdaj je namestnik predsednika uprave izvedel za odpovedni razlog in ali je morda iz tega razloga bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku podana prepozno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013783
ZDR člen 182. KZ-1 člen 308. OZ člen 352, 352/1, 353, 353/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zastaranje - odškodninska odgovornost delavca - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države
Ugovor zastaranja je ugovor materialnega prava, ki se nanaša na temelj tožbenega zahtevka, zato mora sodišče v primeru, da je ugovor utemeljen, tožbeni zahtevek zavrniti.
Sodišče prve stopnje je odločilo le, da se "v preostalem tožbeni zahtevek zavrne". Tako oblikovan izrek je bistveno pomanjkljiv, ker iz njega ni razvidno, na kateri tožbeni zahtevek se odločitev nanaša. O tem je mogoče sklepati le iz obrazložitve izpodbijane sodbe, kar pa ne zadostuje. Izrek izpodbijane sodbe je v tem delu nerazumljiv, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Kaznivo dejanje, ki je pogoj za uporabo zastaralnega roka iz prvega odstavka 353. člena OZ, mora biti praviloma ugotovljeno s pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča, če sodišče vprašanje nastanka škode s kaznivim dejanjem presoja v okviru predhodnega vprašanja, pa tožnik - oškodovanec nosi trditveno in dokazno breme, da je bila škoda povzročena s točno določenim kaznivim dejanjem in mora njegove znake dokazati v objektivnem in subjektivnem smislu. Toženec je z ilegalnim prevozom prebežnikov storil prekršek in ne kaznivega dejanja. Kazenski postopek zoper toženca ni bil uveden, tožnik pa v postopku na prvi stopnji ni zatrjeval niti obstoja vseh objektivnih elementov kaznivega dejanja po tretjem odstavku 308. člena KZ-1, saj ni zatrjeval, da je toženec prebežnika ilegalno prevažal v zameno za plačilo. Poleg tega iz odločb mejne kontrole izhaja, da je bilo tožniku in tožencu zaradi tega dogodka naloženo plačilo globe, globa pa je sankcija za prekršek in ne za kaznivo dejanje. Za odškodninsko terjatev v zvezi s tem dogodkom zato velja triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 352. člena OZ. Ker je ta pred vložitvijo tožbe že potekel, je ugovor zastaranja utemeljen.
ZPP člen 133, 133/1, 318, 318/1. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.
zamudna sodba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo - vročanje
Temeljni pogoj za izdajo zamudno sodbe je, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor in da tožena stranka ne odgovori na tožbo v roku iz 277. člena ZPP. Poštar je sodno pisanje (tožbo s pozivom toženi stranki, naj nanjo odgovori) vročil delavcu tožene stranke (skladiščniku), ki je vročilnico podpisal. S takšno vročitvijo je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov se lahko poda le zaradi novih kršitev pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih je delavec storil po pisnem opozorilu.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0013817
ZDSS-1 člen 6. ZPP člen 18, 274. ZKolP člen 2, 19.
kolektivni delovni spor - kolektivna pogodba - kršitev - zavrženje predloga - stavkovni sporazum - stavka - sodna pristojnost - interesni spor
Obravnavana stavkovna sporazuma, ki urejata delovnopravni položaj policistov, izpolnjujeta vse formalne značilnosti kolektivne pogodbe (podpisniki sporazumov so bile osebe, ki bi v skladu z 2. členom ZKolP lahko bile stranke kolektivne pogodbe, sporazuma pa sta bila tudi objavljena v Uradnem listu RS, kot to zahteva drugi odstavek 9. člena ZKolP), ne izpolnjujeta pa vsebinskega kriterija za kolektivno pogodbo, saj ne vzpostavljata, spreminjata ali ukinjata pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Pritožba neutemeljeno navaja, da sporazuma urejata pravice delavcev predlagatelja v zvezi s plačilom za delo, saj gre le za zavezo nasprotne udeleženke, da bo delavcem te pravice v dogovorjenem roku zagotovila (z ustreznimi spremembami predpisa). V obravnavani zadevi ne gre niti za spor o veljavnosti kolektivne pogodbe in njenem izvrševanju med strankami kolektivne pogodbe ali med strankami kolektivne pogodbe in drugimi osebam (točka a 6. člena ZDSS-1) niti za spor o skladnosti kolektivne pogodbe z zakonom (točka c 6. člena ZDSS-1). Ker odločitev o obravnavanem kolektivnem delovnem sporu ne spada v sodno pristojnost, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v skladu z 274. členom ZPP izdalo sklep, s katerim je predlog zavrglo.
Višina izredne denarne socialne pomoči mesečno ne sme presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe ali družine, v enem koledarskem letu pa ne sme presegati višine njenih petih minimalnih dohodkov, od katerih se lahko višina treh njenih minimalnih dohodkov dodeli le za izredne stroške, nastale zaradi naravne nesreče ali višje sile. V tožnikovem primeru ne gre za izredne stroške zaradi naravne nesreče ali višje sile, temveč za poplačilo zapadlih obveznosti iz naslova najemnine. Tožnik je v spornem letu že dobil dve izredni denarni socialni pomoči, kar je za te namene maksimum v enem koledarskem letu. Zato tožbeni zahtevek na dodelitev izredne denarne socialne pomoči ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - ukinitev delovnega mesta
Sodišče ne presoja primernosti odločitev delodajalca v zvezi z reorganizacijo kot poslovnih odločitev (in v povezavi s tem ne presoja, ali so obstajali utemeljeni razlogi za ukinitev posameznega delovnega mesta ali ne). Delodajalec se lahko odloča za spremembe v organizaciji dela, četudi slabših poslovnih rezultatov (še) ni.
Četudi je tožena stranka vodila postopek pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in je tožniku vročila opozorilo pred odpovedjo, to še ne pomeni, da je iz tega razloga kasneje podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga navidezna in zato nezakonita, zlasti ne zato, ker je bila pri toženi stranki dejansko izvedena reorganizacija v povezavi z ekonomskimi razlogi.
Pritožbeno sodišče je v istovrstnih zadevah že zavzelo stališče, da tožeče stranke z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF potem, ko je tožena stranka na podlagi določb ZOPRZUJF z izdajo novih odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja. Zato je potrebno tožbo zavreči.
Tožnica je v tožbi zahtevala obresti od neizplačanih zneskov pokojnin od zapadlosti posameznega zneska do plačila. Zakonodajalec je z ZOPRZUJF-om to vprašanje rešil na način, da se poračunani zneski izplačajo v nominalnih zneskih, kar pomeni brez obresti.
Tožnica ni več zmožna za pridobitno delo. Zato je tožbeni zahtevek za razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, utemeljen.
prisilna poravnava – postopek poenostavljene prisilne poravnave – začetek postopka – vsebinski preizkus predloga za začetek postopka – odpoved kreditne pogodbe – trajnejša nelikvidnost
V postopku poenostavljene prisilne poravnave se ne zahteva revidiranje poročila o dolžnikovem finančnem položaju.
Upnik ne more poenostavljati pogodbenih razmerij, ki jih ima dolžnik pri sklenjenem kratkoročno danem posojilu, ki bi ga po upnikovem mnenju lahko z dezinvestiranjem oziroma odpoklicem spremenil v takojšnja denarna sredstva, s katerimi bi se poplačale vse obveznosti do dobaviteljev oziroma upnikov.
nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist – ustavitev postopka – invalidnost storilca
Za osebe, napotene na opravljanje dela v splošno korist, je pogoj, da pred pričetkom del opravijo tudi zdravniški pregled. Oseba, ki je invalid prve kategorije, zdravniškega pregleda ne more opraviti in je nezmožen za kakršnokoli delo, vse dokler ima to stopnjo invalidnosti priznano.
Sodišče prve stopnje je za pravilno uporabo materialnega prava dolžno ugotoviti, ali gre za nepreskrbljenega zakonca, ali tožnica nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni bila zaposlena in je to dejstvo obstajalo že v času razveze, vse to pa obstaja tudi, ko zakonec zahteva preživnino.
ZDR člen 110, 112, 112/1, 112/1-3, 112/2. ZDoh člen 44, 44/1, 44/1-9. ZPIZ-2 člen 144.
plačilo odpravnine - odškodnina namesto odpovednega roka - razlika v plači - regres za letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Neutemeljene so pritožbene navedbe tožene stranke, da minimalne zamude pri izplačilih plače ne morejo pomeniti (vsebinskega oziroma utemeljenega) razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu prvega odstavka 110. člena ZDR. Pri presoji, ali je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca, je odločilno le, da je razlog, določen v prvem odstavku 112. člena ZDR, zaradi katerega delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati (prvi odstavek 110. člena ZDR), na strani delodajalca in ne na strani delavca, kar pomeni, da se subjektivni razlog v primeru izredne odpovedi delavca predpostavlja, kadar je podan dejanski stan po prvem odstavku 112. čl. ZDR in se ne ugotavlja posebej.
Po drugem odstavku 112. člena ZDR je delavec v primeru odpovedi zaradi ravnanj iz prejšnjega odstavka (razlogi za izredno odpoved na strani delodajalca) upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Glede na ugotovitve, da je bil tožnik zaposlen pri več družbah, družba C. d.d. pa je pravni naslednik vseh, v tožnikovih zaposlitvah ni bilo nobene prekinitve in da je tožnik prehajal iz ene družbe v drugo, je v celoti izkazana delovnopravna kontinuiteta, ki se upošteva pri presoji višine pripadajoče odpravnine po 109. členu ZDR. Zato je tožnik upravičen do odpravnine za delovno dobo, dopolnjeno pri toženi stranki in prejšnjih tožnikovih delodajalcih.
Tožnik je upravičen do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Zmotno je stališče tožene stranke, da tožniku zato, ker se je takoj po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki zaposlil pri novem delodajalcu, ta pravica ne pripada. Odškodnina ni odvisna od tožnikove nadaljnje zaposlitve, temveč le od tega, ali so bili podani pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca ter ob upoštevanju dolžine odpovednega roka, ki bi tožniku pripadal. Ker je bil tožnik glede na trajanje zaposlitve pri toženi stranki upravičen do 60-dnevnega odpovednega roka, je iz tega naslova upravičen do odpravnine v določenem znesku, upoštevaje število delovnih dni v obravnavanem obdobju ter višino urne postavke tožnikove plače.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0064670
SZ-1 člen 25, 25/1, 29, 29/3, 34, 35, 62, 68. OZ člen 73. SPZ člen 118. ZIZ člen 272, 272/1.
upravljanje večstanovanjske stavbe – etažni lastniki – način odločanja etažnih lastnikov – redno upravljanje – posel, ki presega okvir rednega upravljanja – pooblastila upravnika – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve – upravnik – pooblastilo upravnika za sklenitev pogodbe – umik soglasja etažnih lastnikov
Vsaka izboljšava na večstanovanjski hiši še ne predstavlja posla, ki presega okvir rednega upravljanja, če ga je mogoče opredeliti kot potrebnega za zagotavljanje pogojev bivanja, ali če se na ta način le vzpostavlja ali ohranja osnovni namen delovanja večstanovanjske stavbe.
Tudi če upravnik ne bi imel posebnega pooblastila za sklenitev pogodbe z drugotoženo stranko, kot je to posebej navedeno v obrazložitvi soglasja etažnih lastnikov, je bil dolžan z drugotoženo stranko skleniti pogodbo, ker je na podlagi 1. alineje 4. odstavka 118. člena SPZ dolžan izvajati sklepe etažnih lastnikov.
Umik soglasja devetindvajsetih etažnih lastnikov nima pravnega učinka, ker je bilo v postopku izdaje začasne odredbe izkazano s stopnjo verjetnosti, da je bila o poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanja, sprejeta odločitev etažnih lastnikov v skladu z določbami SZ-1, zato odločitev zavezuje vse etažne lastnike, tako tiste, ki so podpisali soglasje, kot tiste, ki soglasja niso podpisali.
invalid III. kategorije invalidnosti - kmet - vzrok poškodbe - vzročna zveza
Tožnik je pri toženi stranki zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, kot kmet. Pri teh zavarovancih je potrebno pri ugotavljanju poškodbe pri delu (kot vzroka nastanka invalidnosti) ugotoviti vzročno zvezo med poškodbo in opravljanjem dela, ki spada v okvir dejavnosti, na podlagi katere je zavarovanec zavarovan. Padec z lestve v času, ko gre kmet na podstrešje z namenom, da vzame material, s katerim bo uredil oskrbo hleva z elektriko, se po stališču pritožbenega sodišča šteje za del opravljanja kmečke dejavnosti. Tako obstaja vzročna zveza med padcem in opravljanjem dela, kar pomeni, da je pri tožniku ugotovljena invalidnost III. kategorije posledica poškodbe pri delu.
OZ ne določa, v katerem primeru že nastopi „neizterljivost terjatve“. Sodna praksa VS RS je to praznino do neke mere že zapolnila, in sicer tako, da je odločilo, da mora biti upnik pri izterjavi skrben in mora glede terjatve ukreniti vse, da bi preprečil njeno poznejšo neizterljivost (odločba VS RS, III Ips 39/2003). Če ravna tako in dolžnik ne izpolni, potem nastopi neizterljivost in mora odstopnik poravnati obveznosti do prevzemnika terjatve.
Opustitev plačila sodne takse ni ovira za dopustitev spremembe tožbenega zahtevka.
ZDR člen 29, 29/1, 29/1-5, 52, 52-5. OZ člen 39, 86. ZJU člen 5, 16, 16/3. ZDR-1 člen 77, 77-1, 79, 79/1. ZUJF člen 183.
javni zavod - poslovodna funkcija - direktor - pogodba o zaposlitvi za določen čas - javni uslužbenci - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - ničnost - potek časa - mandat
Tožnica je bila s sklepom predčasno razrešena s funkcije generalne direktorice tožene stranke (javnega zavoda), s tem datumom pa je prenehala veljati tudi pogodba o zaposlitvi. Glede na prvo alinejo 77. člena ZDR-1 toženi stranki ni bilo treba odpovedati tožničine pogodbe o zaposlitvi za generalno direktorico, temveč je zadoščalo obvestilo o poteku časa, za katerega je bila ta pogodba sklenjena oziroma o prenehanju razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Tožnici je zato delovno razmerje pri toženi stranki zakonito prenehalo s potekom pogodbe o zaposlitvi za generalno direktorico.
ZDR člen 42, 109, 109/1, 126, 130, 133, 135, 137. OZ člen 191.
obveznost plačila - plačilo za delo - regres za letni dopust - odpravnina
Tožena stranka (delodajalec) tožnici v spornem obdobju ni izplačala celotne plače in regresa za letni dopust za leto 2011, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožnici je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je na podlagi 1. odstavka 109. člena ZDR upravičena do odpravnine.