Sodišče prve stopnje je za pravilno uporabo materialnega prava dolžno ugotoviti, ali gre za nepreskrbljenega zakonca, ali tožnica nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni bila zaposlena in je to dejstvo obstajalo že v času razveze, vse to pa obstaja tudi, ko zakonec zahteva preživnino.
ZDR člen 110, 112, 112/1, 112/1-3, 112/2. ZDoh člen 44, 44/1, 44/1-9. ZPIZ-2 člen 144.
plačilo odpravnine - odškodnina namesto odpovednega roka - razlika v plači - regres za letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Neutemeljene so pritožbene navedbe tožene stranke, da minimalne zamude pri izplačilih plače ne morejo pomeniti (vsebinskega oziroma utemeljenega) razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu prvega odstavka 110. člena ZDR. Pri presoji, ali je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca, je odločilno le, da je razlog, določen v prvem odstavku 112. člena ZDR, zaradi katerega delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati (prvi odstavek 110. člena ZDR), na strani delodajalca in ne na strani delavca, kar pomeni, da se subjektivni razlog v primeru izredne odpovedi delavca predpostavlja, kadar je podan dejanski stan po prvem odstavku 112. čl. ZDR in se ne ugotavlja posebej.
Po drugem odstavku 112. člena ZDR je delavec v primeru odpovedi zaradi ravnanj iz prejšnjega odstavka (razlogi za izredno odpoved na strani delodajalca) upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Glede na ugotovitve, da je bil tožnik zaposlen pri več družbah, družba C. d.d. pa je pravni naslednik vseh, v tožnikovih zaposlitvah ni bilo nobene prekinitve in da je tožnik prehajal iz ene družbe v drugo, je v celoti izkazana delovnopravna kontinuiteta, ki se upošteva pri presoji višine pripadajoče odpravnine po 109. členu ZDR. Zato je tožnik upravičen do odpravnine za delovno dobo, dopolnjeno pri toženi stranki in prejšnjih tožnikovih delodajalcih.
Tožnik je upravičen do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Zmotno je stališče tožene stranke, da tožniku zato, ker se je takoj po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki zaposlil pri novem delodajalcu, ta pravica ne pripada. Odškodnina ni odvisna od tožnikove nadaljnje zaposlitve, temveč le od tega, ali so bili podani pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca ter ob upoštevanju dolžine odpovednega roka, ki bi tožniku pripadal. Ker je bil tožnik glede na trajanje zaposlitve pri toženi stranki upravičen do 60-dnevnega odpovednega roka, je iz tega naslova upravičen do odpravnine v določenem znesku, upoštevaje število delovnih dni v obravnavanem obdobju ter višino urne postavke tožnikove plače.
Višina izredne denarne socialne pomoči mesečno ne sme presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe ali družine, v enem koledarskem letu pa ne sme presegati višine njenih petih minimalnih dohodkov, od katerih se lahko višina treh njenih minimalnih dohodkov dodeli le za izredne stroške, nastale zaradi naravne nesreče ali višje sile. V tožnikovem primeru ne gre za izredne stroške zaradi naravne nesreče ali višje sile, temveč za poplačilo zapadlih obveznosti iz naslova najemnine. Tožnik je v spornem letu že dobil dve izredni denarni socialni pomoči, kar je za te namene maksimum v enem koledarskem letu. Zato tožbeni zahtevek na dodelitev izredne denarne socialne pomoči ni utemeljen.
ZZVZZ člen 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45, 45/1.
zdraviliško zdravljenje - izpolnjevanje pogojev
Pri tožnici ne gre za nobeno od stanj, ki so v 45. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja navedena kot razlog za napotitev na zdraviliško zdravljenje. Zato tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdravljenja v naravnem zdravilišču ni utemeljen.
uporaba nepremičnine brez pravne podlage - poseg v lastninsko pravico - ustrezno plačilo oz. odmena - prikrajšanje
Tožena stranka na nepremičnini ni imela nobenih upravičenj, nasprotno pa je bila tožeča stranka v zvezi z nepremičnino izključni imetnik upravičenj, ki izvirajo iz lastninske pravice. Kljub temu je tožena stranka nepremičnino uporabljala na način, ki je v bistvenem posegel v način uporabe, kakršnega je izvajala tožeča stranka. Prikrajšanje je zato že v posegu v način izvrševanja lastninske pravice tožene stranke brez pravne podlage in brez ustrezne odmene.
ZFPPIPP člen 67, 67/1, 128, 128/2, 221, 303, 304. ZPP člen 327, 332.
stečaj zapuščine – ločitvena pravica – premoženje, ki je predmet ločitvene pravice – pravne posledice, če sta priznani zavarovana terjatev in ločitvena pravica – sklep o preizkusu terjatev – izrek sklepa o preizkusu terjatev – odločanje sodišča prve stopnje o pritožbi – dopolnilni sklep
Drži pritožbeni očitek, da iz zemljiške knjige ni razvidno, da bi bil ID znak 000 kakorkoli povezan z nepremičninami, na katerih je upniku priznana ločitvena pravica. Take številke pritožbeno sodišče pri pregledu zemljiškoknjižnih izpiskov za omenjene nepremičnine ni našlo. Zato je sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic v izpodbijani 2. točki izreka glede ID znaka 000 razveljavilo.
Odvetnik je upravičen do plačila za svoje delo v obeh, nekoč ločenih prvostopenjskih postopkih, tožena stranka pa do povrnitve nagrade, ki jo bo morala plačati odvetniku.
odsvojitev poslovnega deleža – preklic pooblastil zakonitemu zastopniku – nov zakoniti zastopnik – učinek vpisa podatka v sodni register
Po prvem odstavku 8. člena ZSReg ima vpis posameznega podatka v sodni register nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka v sodni register po prvem odstavku 43. člena tega zakona, če zakon ne določa drugače. Ker izhaja iz zgodovinskega izpiska AJPES, da je bil vpis spremembe zakonitega zastopnika objavljen 5.2.2015, to pomeni, da ima vpis novega zakonitega zastopnika od tega dne (tj. od 5.2.2015) pravni učinek nasproti tretjim.
skrčitev tožbe - objava popravka - predsodna zahteva popravka - vsebina zahtevka glede objave popravka - odklonitev objave popravka - odklonitveni razlog
V nasprotju z določbo 1. odstavka 35. člena ZMed je, če tožeča stranka s tožbo delno skrči med tem predsodno podano zahtevo popravka toženi stranki.
Po 2. alineji 1. odstavka 31. člena ZMed so razlog za odklonitev objave popravka tudi, če te navedbe ne predstavljajo zanikanja navedb v obvestilu ali ne predstavljajo nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi prizadeti spodbijal ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v obvestilu.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013783
ZDR člen 182. KZ-1 člen 308. OZ člen 352, 352/1, 353, 353/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zastaranje - odškodninska odgovornost delavca - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države
Ugovor zastaranja je ugovor materialnega prava, ki se nanaša na temelj tožbenega zahtevka, zato mora sodišče v primeru, da je ugovor utemeljen, tožbeni zahtevek zavrniti.
Sodišče prve stopnje je odločilo le, da se "v preostalem tožbeni zahtevek zavrne". Tako oblikovan izrek je bistveno pomanjkljiv, ker iz njega ni razvidno, na kateri tožbeni zahtevek se odločitev nanaša. O tem je mogoče sklepati le iz obrazložitve izpodbijane sodbe, kar pa ne zadostuje. Izrek izpodbijane sodbe je v tem delu nerazumljiv, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Kaznivo dejanje, ki je pogoj za uporabo zastaralnega roka iz prvega odstavka 353. člena OZ, mora biti praviloma ugotovljeno s pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča, če sodišče vprašanje nastanka škode s kaznivim dejanjem presoja v okviru predhodnega vprašanja, pa tožnik - oškodovanec nosi trditveno in dokazno breme, da je bila škoda povzročena s točno določenim kaznivim dejanjem in mora njegove znake dokazati v objektivnem in subjektivnem smislu. Toženec je z ilegalnim prevozom prebežnikov storil prekršek in ne kaznivega dejanja. Kazenski postopek zoper toženca ni bil uveden, tožnik pa v postopku na prvi stopnji ni zatrjeval niti obstoja vseh objektivnih elementov kaznivega dejanja po tretjem odstavku 308. člena KZ-1, saj ni zatrjeval, da je toženec prebežnika ilegalno prevažal v zameno za plačilo. Poleg tega iz odločb mejne kontrole izhaja, da je bilo tožniku in tožencu zaradi tega dogodka naloženo plačilo globe, globa pa je sankcija za prekršek in ne za kaznivo dejanje. Za odškodninsko terjatev v zvezi s tem dogodkom zato velja triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 352. člena OZ. Ker je ta pred vložitvijo tožbe že potekel, je ugovor zastaranja utemeljen.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014180
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 179, 179/1, 179/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda - zavarovalnica - zavarovanje odgovornosti
Tožnik se je poškodoval pri popravilu cevi na javni kanalizaciji, ko ga je rovokopač (ki ga je upravljal s.p., in je na gradbišču v tla zabijal lesene pilote) pri vožnji vzvratno stisnil ob zid zagatne stene (zagatnice) ter mu pri tem povzročil hude poškodbe. Delo, ki ga je opravljal tožnik, ko ga je stisnil bager, predstavlja nevarno delo oziroma nevarno dejavnost, zato je podana objektivna odgovornost prvotožene stranke (tožnikovega delodajalca).
Neutemeljeno je tožnikovo zavzemanje, da drugotožena stranka (zavarovalnica) v tem sporu odškodninsko odgovarja do višine zavarovalne vsote, ki vključuje tudi zavarovalni polici, ki ju je voznik rovokopača (s.p., ki je delal kot kooperant družbe v lasti prvotožene stranke) sklenil z drugotoženo stranko. Odškodninska odgovornost drugotožene stranke temelji na dejstvu, da ima prvotožena stranka pri drugotoženi stranki sklenjeno polico za zavarovanje splošne odgovornosti. Ker tožnik ni bil zaposlen pri s.p., zoper katerega v tem sporu tudi ni uveljavljal tožbenega zahtevka, odgovornosti drugotožene stranke ni mogoče vezati na zavarovalno polico, ki jo ima zavarovalnica sklenjeno s tretjo osebo (s.p.), tudi če je ta oseba (s.p.) tožniku povzročila škodo.
ZDR člen 42, 109, 109/1, 126, 130, 133, 135, 137. OZ člen 191.
obveznost plačila - plačilo za delo - regres za letni dopust - odpravnina
Tožena stranka (delodajalec) tožnici v spornem obdobju ni izplačala celotne plače in regresa za letni dopust za leto 2011, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožnici je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je na podlagi 1. odstavka 109. člena ZDR upravičena do odpravnine.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZPIZ-1 člen 102. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije invalidnosti - mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je uvedla novo računalniško programsko opremo za izvajanje storitev upravljanja nepremičnin z namenom poenostavitve in racionalizacije poslovanja, zaradi česar je postalo nepotrebno delo na delovnem mestu tehnični vodja (ki ga je zasedal tožnik). Zato je tožena stranka to delovno mesto ukinila. Spremenjena organizacija dela, ki jo izvede delodajalec tako, da ukine določeno delovno mesto, delovne naloge tega delovnega mesta pa drugače razporedi med zaposlene, kar je storila tožena stranka, predstavlja utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka tožniku kot invalidu II. kategorije invalidnosti v skladu s 40. členom ZZRZI utemeljeno ni mogla ponuditi zaposlitve na drugem delovnem mestu in tudi ne sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri drugem delodajalcu, saj to objektivno ni bilo mogoče, ker je imela vsa sistemizirana delovna mesta zasedena. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi je v mnenju ugotovila, da ne obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku (invalidu III. kategorije) brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 102. člena ZPIZ-1 in 40. členu ZZRZI. Glede na podano negativno mnenje Komisije je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je mnenje Komisije zgolj procesna predpostavka, zato je v okviru dokaznega postopka pravilno presojalo, ali je bila podana podlaga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku iz poslovnega razloga.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca
Tožnica je bila od 1. 1. 2013 neupravičeno odsotna z dela, o razlogih za svojo odsotnost pa tožene stranke ni obvestila, čeprav bi to morala in mogla storiti. Tožnica v kritičnem času ni bila v takšnem stanju, da ne bi bila sposobna obvestiti delodajalca o razlogu odsotnosti. Bolniški stalež je bil tožnici zaključen 31. 12 .2012, zato bi morala obvestiti toženo stranko o razlogih za svojo odsotnost. Glede na to, da je bila že prej dalj časa v bolniškem staležu, se je mogla in morala zavedati, da mora o svoji odsotnosti obveščati delodajalca. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je tožena stranka dokazala obstoj odpovednega razloga iz 3. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR, ki določa, da delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti.
nesreča pri delu – nevarna dejavnost – obveznost nadzora delodajalca – prispevek delavca – soodgovornost – regresni zahtevek ZPIZ – odškodninska odgovornost delodajalca
Ker je delodajalec nosilec dejavnosti in tako tisti, ki mora primarno poskrbeti, da delo poteka varno, a je dopuščal, da se premični oder uporablja neustrezno sestavljen, je zato njegova soodgovornost za nesrečo in posledično za škodo, ki jo je utrpel delavec pri delu, večja.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0064670
SZ-1 člen 25, 25/1, 29, 29/3, 34, 35, 62, 68. OZ člen 73. SPZ člen 118. ZIZ člen 272, 272/1.
upravljanje večstanovanjske stavbe – etažni lastniki – način odločanja etažnih lastnikov – redno upravljanje – posel, ki presega okvir rednega upravljanja – pooblastila upravnika – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve – upravnik – pooblastilo upravnika za sklenitev pogodbe – umik soglasja etažnih lastnikov
Vsaka izboljšava na večstanovanjski hiši še ne predstavlja posla, ki presega okvir rednega upravljanja, če ga je mogoče opredeliti kot potrebnega za zagotavljanje pogojev bivanja, ali če se na ta način le vzpostavlja ali ohranja osnovni namen delovanja večstanovanjske stavbe.
Tudi če upravnik ne bi imel posebnega pooblastila za sklenitev pogodbe z drugotoženo stranko, kot je to posebej navedeno v obrazložitvi soglasja etažnih lastnikov, je bil dolžan z drugotoženo stranko skleniti pogodbo, ker je na podlagi 1. alineje 4. odstavka 118. člena SPZ dolžan izvajati sklepe etažnih lastnikov.
Umik soglasja devetindvajsetih etažnih lastnikov nima pravnega učinka, ker je bilo v postopku izdaje začasne odredbe izkazano s stopnjo verjetnosti, da je bila o poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanja, sprejeta odločitev etažnih lastnikov v skladu z določbami SZ-1, zato odločitev zavezuje vse etažne lastnike, tako tiste, ki so podpisali soglasje, kot tiste, ki soglasja niso podpisali.
Pri odločanju, ali bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljajo tožeče stranke in njihovi družinski člani, se je sodišče prve stopnje upoštevaje, da ZST-1 podrobneje meril za presojo upravičenosti do oprostitve sodnih taks ne določa, pravilno oprlo na kriterije ZBPP v zvezi z določbami ZSVarPre, v skladu s katerimi se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka po določbah ZSVarPre (13. člen ZBPP).
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - sprememba delodajalca
Delavci, ki so formalno v kontinuiranem obdobju zaposleni pri različnih delodajalcih, so glede pravic, ki so vezane na delovno dobo, v enakem pravnem položaju kot tisti delavci, ki so formalno prešli od enega delodajalcu k drugemu po določbi 73. člena ZDR, če so podane okoliščine, ki kažejo na dejansko delovnopravno kontinuiteto delovnega razmerja, kot na primer, da delavci ves čas opravljajo enako delo, na istem delovnem mestu, na isti lokaciji in z istimi sredstvi. Ne glede na to, da so ti delavci zaposleni pri različnih delodajalcih, se jim tako v primeru dejanske delovnopravne kontinuitete delovnega razmerja upošteva delovna doba pri vseh delodajalcih in imajo pravice, ki jim gredo glede na skupno delovno dobo. Tožena stranka je začela opravljati isto dejavnost parketarstva z istimi delavci in istimi sredstvi, kot jo je prej opravljala družba A., d. o. o.. Tožnik je brez časovne prekinitve ves čas opravljal isto delo, pri tem pa je ves čas kot nadrejenega doživljal D.D. mlajšega (ustanovitelja tožene stranke), zato tožniku zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pripada odpravnina, upoštevaje seštevek delovne dobe pri obeh delodajalcih (pri A., d. o. o. in pri toženi stranki) v okviru dejanske delovnopravne kontinuitete delovnega razmerja.
Revizija zoper sklep pritožbenega sodišča ni vložena po odvetniku. Ni izkazano niti, da bi imel pritožnik pravniški državni izpit. Zato je izpodbijani sklep, s katerim je revizija v skladu s 1. odstavkom 91. člena ZPP zavržena, zakonit.
ZFPPIPP člen 298, 298/2. SPZ člen 173, 173/1, 177, 177/4.
prijava ločitvene pravice v stečaju - ustrezna opredelitev ločitvene pravice - ugotovitev obstoja ločitvene pravice - zastava zalog - ločitvena pravica na zalogah
Tudi po oceni pritožbenega sodišča je tožena stranka v svoji prijavi z dne 11.10.2012 ločitveno pravico ustrezno identificirala, upoštevaje ob tem, da je treba določilo 2. točke drugega odstavka 298. člena ZFPPIPP razlagati v povezavi s prvim odstavkom 173. člena SPZ in prvim odstavkom 10. člena Uredbe. Zastavljene zaloge se ustrezno individualizirajo že s tem, da se v prijavi zavarovane terjatve in ločitvene pravice ustrezno opredeli prostor oziroma mesto, kjer se zaloge nahajajo. Dodatni opis zalog (po vrsti in vrednosti) ni nujno potreben, oziroma je smiseln zgolj zaradi večje jasnosti, kot je to pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje.