CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL01592
ZPP (1977) člen 187, 368, 380, 380-2, 187, 368, 380, 380-2. ZOR člen 28, 28. ZPPSL člen 114, 121, 121/1, 121/2, 121/5, 137, 137/1, 137/3, 114, 121, 121/1, 121/2, 121/5, 137, 137/1, 137/3.
pravni interes
Res je, da začetek stečajnega postopka na tek obresti ne vpliva in da se spremeni le obrestna mera (glej 2. odst. 114. čl. ZPPSL). Vendar pa navedeno določilo ne pomeni, da zaradi njega in na njegovi podlagi tožeči stranki, kot stečajnemu upniku, obrestne terjatve ni bilo potrebno prijaviti oziroma, da jo je stečajni senat z napotitvenim sklepom v okviru "spp" smiselno napotil na pravdo tudi za obrestno terjatev. Prvostopno sodišče je tožbo tožeče stranke v obrestnem delu s sklepom pravilno zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa (glej 187. čl. ZPP). Izpolnjevanje obveznosti iz obojestransko odplačnih pogodb je namreč po začetku stečajnega postopka usmerjeno k vnovčenju stečajne mase. V konkretnem primeru pa bi izpolnitev pogodbe imela za stečajno maso nasprotni učinek, saj je bila obveznost tožene stranke denarna, obveznost tožeče stranke pa nedenarna.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20969
KZ člen 69, 69/2, 69, 69/2. ZKP člen 498, 498/1, 498, 498/1.
odvzem predmetov
Vozilo, nesposobno za nadaljnjo uporabo, zaradi predrugačene šasije, ne predstavlja predmeta, ki bi ga bilo mogoče vzeti, ker tako zahtevajo koristi splošne varnosti. Takšno vozilo ni predmet, ki je zaradi svojih lastnosti vsem splošno nevaren.
Kaznivo dejanje prikrivanja je mogoče storiti tudi s tem, da sta obdolženca vedela, da sta pridobila blago, ki je bilo ukradeno saj sta ga vozila v svojem vozilu.
izvedenec - dejansko stanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, s katerimi pa pritožnik uveljavlja izločitveni razlog po 4. točki 1. odst. 39. čl. ZKP, v pritožbi in s katerimi je tudi tekom kazenskega postopka na glavnih obravnavah zahteval izločitev izvedenca, z navedbo, da je le-ta podpisan tudi pod strokovnim mnenjem Ministrstva za notranje zadeve, torej pod mnenjem organa, ki je delovalo v funkciji tožilstva v fazi predhodnega kazenskega postopka in ko te razloge sedaj ponavlja tudi v pritožbi in izrecno navaja, da se zastavlja vprašanje nepristranosti tiste osebe, ki je v predhodnem postopku že sodeloval in sodeluje še v kazenskem postopku, pa dejansko uveljavlja izločitveni razlog po 6. točki I. odst. 39. čl. ZKP. Ta izločitveni razlog pa je mogoče uveljavljati po določbi II. odst. 41. čl. ZKP le do začetka glavne obravnave, česar pa pritožnik ni storil. Le v primeru, če bi do začetka glavne obravnave, ne glede na to, da je sodišče prve stopnje na glavnih obravnavah dvakrat vsebinsko zavrnilo predlog zagovornika za izločitev izvedenca, sodišče prve stopnje predlog, ki bi bil podan za izločitev izvedenca zavrnilo, bi bilo v zvezi z navedbami v pritožbi mogoče presojati ali je podan izločitveni razlog po 6. točki I. odst. 39. čl. ZKP v zvezi s I. odst. 44. čl. ZKP in ali je tako sodišče prve stopnje kršilo določbe kazenskega postopka o izločitvi izvedenca ter ali je takšna kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
Zgolj trditvam, ki niso podprte z dokazi, pa sodišče ne more in ne sme slediti (prim. 212. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), pa čeprav gre za postopek zavarovanja. Za tega je značilno le, da zakon predpisuje, da za odločitev sodišča zadošča verjeten izkaz nekega pravno odločilnega dejstva, ne pa, da je to dejstvo dokazano (8. čl. ZPP). Stališče, po katerem bi sodišče odločalo zgolj na podlagi trditev ene stranke, bi bilo v nasprotju z ustavno zajamčeno pravico do enakega varstva pravic in s pravico do sodnega varstva (22. in 23. čl. Ustave RS). V konkretnem primeru tako ne gre za problem interpretacije pomena zatrjevanih dejstev, kot zmotno meni pritožnik, temveč za njihovo neizkazanost.
Dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni občasna denarna dajatev, zaradi česar določba 279. člena ZOR pri odločanju o zakonitih zamudnih obrestih ni uporabljiva. Po določbi 34. člena ZDSS, v zvezi z določbo 23. člena ZDSS, tožnik ni dolžan postaviti določenega zahtevka, kadar gre za tožbe zoper odločbe pristojnih nosilcev zavarovanj. Zato lahko tožnik - zavarovanec tudi po vložitvi tožbe razširi tožbeni zahtevek tudi na zakonite zamudne obresti. Za odločanje o zakonitih zamudnih obrestih je odločilen le obstoj zamude v izpolnitvi denarne obveznosti, pri dajatvah iz pokojninskega in invalidsega zavarovanja pa tudi krivdna odgovornost nosilca in izvajalca tega zavarovanja.
ZPP (1977) člen 116, 116/1, 116/2, 116, 116/1, 116/2.
narok - preložitev naroka
Dejstvo, da naj bi bil pooblaščenec tožeče stranke na dan razpisanega naroka prezaseden, sam po sebi ni opravičljiv razlog za preložitev glavne obravnave. Tožeča stranka je bila kljub takšnemu predlogu dolžna na narok priti, saj sodišče njenemu predlogu ni ugodilo.
Če sodišče prve stopnje v sklepu o zavrženju obtožnega predloga ni formalno odločilo o priglašenem premoženjskopravnem zahtevku, ne gre za relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 2. odst.371. čl. ZKP, saj oškodovanec kot tožilec ni izgubil pravice do vložitve odškodninske tožbe v pravdnem postopku.
pritožba - meje preizkusa sodbe - preizkus sodbe po uradni dolžnosti
Obtoženčeve pritožbene navedbe "da vztraja pri svojem zagovoru (kaznivi dejanji je zanikal) in da iz tega razloga izrečeno kazen ocenjuje kot prestrogo" ni mogoče obravnavati kot pritožbo zoper dejansko stanje in odločbo o kazenski sankciji. Takšna pritožba je povsem nekonkretizirana oziroma neobrazložena, obrazložitev pa je obvezna sestavina pritožbe, zaradi česar ne omogoča preizkusa sodbe v okviru pritožbenih navedb. Zato se je višje sodišče omejilo na preizkus izpodbijane sodbe v okviru določb 2. odst. 383. čl. ZKP.
ZPPSL člen 103, 103/1, 111, 111/2, 131, 131/4, 103, 103/1, 111, 111/2, 131, 131/4. ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 207, 207/2, 207, 207/2.
pravne posledice začetka stečajnega postopka - prekinitev izvršbe
Pravne posledice začetka stečajnega postopka nastopijo z dnem, ko je oklic o začetku tega postopka nabit na oglasno desko sodišča (1. odst. 103. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - v nadaljevanju ZPPSL). Ena od pravnih posledic je po 2. odst. 111. čl. ZPPSL tudi prekinitev že tekočega izvršilnega postopka po sili zakona. Dokler pa traja prekinitev postopka, (izvršilno) sodišče ne more opravljati nobenih izvršilnih dejanj (primerjaj 2. odst. 207. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Ker je prvostopno sodišče že v času, ko je nastopila navedena pravna posledica začetka stečajnega postopka, dne 22.9.1999 opravilo javno dražbo nepremičnin in izdalo izpodbijani sklep, je zagrešilo bistveno postopkovno kršitev iz 1. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.
ZOR člen 210, 210/1, 211, 210, 210/1, 211. ZPPSL člen 80, 121, 121/1, 80, 121, 121/1.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja
Tožeča stranka ni dokazala svoje pomote v zvezi s spornim nakazilom, saj je tožena stranka (seveda v mejah dejanskih trditev obeh strank v tem sporu) dokazala, da je sporni znesek prejela na določeni podlagi, kar pomeni upravičeno. Pravna posledica te ugotovitve je lahko le zaključek, da se tožeča stranka na pravila o neupravičenem prikrajšanju sklicevati ne more, kar ima za posledico lahko le zavrnitev tožbenega zahtevka. V Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji so namreč tudi določbe o izpolnitvah obojestransko odplačanih pogodb ne glede na začetek stečajnega postopka (primerjaj 1. odst. 121. čl. in posamezna določila 135. čl. ZPPSL), na ustrezno, z Zakonom določeno podlago izplačil v breme stečajne mase pa mora paziti (s skrbnostjo dobrega gospodarja - glej 80. čl. ZPPSL), stečajni upravitelj, ne pa pogodbeni partner, torej tretja oseba. Prav mogoče je, da se je tožeča stranka v svojih izvajanjih (podajanje dejanske podlage tožbenega zahtevka) izrecno omejila od povezanosti predmetnega zahtevka z v tej odločbi že omenjenim sporom med strankama, prav zaradi pravila vračanja, določenega v 211. čl. ZOR, po katerem vednost solvensa o neobstoju dolga, bistveno vpliva na njegovo pravico do vrnitve plačanega.
ZKP člen 201, 201/1, 272, 272/1, 201, 201/1, 272, 272/1.
pripor - podaljšanje pripora - podaljšanje pripora po vloženi obtožbi - utemeljen sum
Senat sodišča prve stopnje, ki je odločal o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice, je ocenil pravilno, da se z izvedbo dokazov med preiskavo niso v tolikšni meri spremenile dejanske podlage, na katerih je temeljil sklep o uvedbi preiskave, da bi to kazalo na to, da utemeljen sum ni več podan. O razlogih, s katerimi pritožnica v pritožbi zoper sklep o priporu izpodbija obstoj utemeljenega suma, pa bo odločal pristojen senat sodišča prve stopnje, ko bo ocenjeval, ali je že vloženi ugovor zoper obtožnico utemeljen.
Glede nerazveljavljenega dela, to je glede zahtevka in stroškov (1. in 3. točka izreka sklepa o izvršbi) pa se je postopek nadaljeval po pravilih, ki veljajo za ugovor proti plačilnemu nalogu po ZPP/77. Zato je prvostopno sodišče v odločbi o glavni stvari v skladu s 4. odstavkom 451. člena ZPP/77 pravilno odločalo, ali ostane še obstoječi, to je nerazveljavljeni del sklepa o izvršbi (1. in 3. točka izreka) v celoti ali deloma v veljavi oziroma ali se tudi v tem delu razveljavi.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20608
ZKP člen 422, 422/3, 422, 422/3.
zahteva za varstvo zakonitosti
Kriterij za presojo, ali bo sodišče izvršitev pravnomočne sodne odločbe odložilo ali prekinilo (3. odstavek 422. člena ZKP) je vsebina zahteve za varstvo zakonitosti. Ta kriterij določa zakon in je izpolnjen takrat, kadar iz razlogov, ki jih uveljavlja vlagatelj zahteve za varstvo zakonitosti, izhaja verjetnost, da utegne biti pravnomočna sodba na takšen ali drugačen način spremenjena v obsojenčevo korist (oprostilna, zavrnilna sodba in podobno).
zmotna ugotovitev dejanskega stanja - vzročna zveza - prispevek oškodovanca
Dejansko stanje ni nepopolno ugotovljeno, če med sicer dokazanima kršitvama cestno prometnih predpisov in nastalo prometno nesrečo ni vzročne vzeze. Če je odločilni vzrok za prometno nesrečo na oškodovančevi strani (izsiljevanje prednosti v križišču), obtožencu ni mogoče očitati krivde, da kljub prehitri vožnji in pod vplivom alkohola trčenja v oškodovanca ni uspel preprečiti.
Zavarovalnica, ki na podlagi pogodbe sklenjene s svojim zavarovancem s cesijo po plačilu odškodnine zavarovancu (oškodovancu) prevzame terjatev do obdolženca s tem ne pridobi lastnosti oškodovanca po 144. čl. Zakona o kazenskem postopku, saj njena premoženjska pravica, s kaznivim dejanjem ni bila prekršena ali ogrožena. Zavarovalnica v skladu z zavarovalno pogodbo izpolni svojo obveznost in tako lahko nanjo preidejo le tisti zahtevki, ki sodijo pod rizikom, ki je bil zavarovan in zaradi česar je zavarovalnica izplačala odškodnina.
Zavarovalnica zato ne more prevzeti kazenskega pregona kot oškodovanec kot tožilec.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - nevarnost - pogoji za izdajo začasne odredbe
Sodišče lahko izda začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve le, če sta izpolnjena oba pogoja iz 1. in 2. odstavka 270. člena ZIZ kumulativno. V primeru, da upnik verjetno ni izkazal tudi nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena, predlogu za izdajo začasne odredbe ni mogoče ugoditi.
Tožeča stranka lahko uveljavlja svojo terjatev le od tiste stranke, s katero je v pogodbeni zavezi. Pravno lastništvo osebnega vozila, ki je bil predmet leasinga, zato ni pomembno. Bistveno je, kdo je bil naročnik popravila, ne pa kdo je lastnik osebnega vozila.
ZOR člen 214, 214. ZPPSL člen 125, 125/1, 130, 125, 125/1, 130.
plačilo
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom prvostopnega sodišča, da ni šlo za sočasno ali vnaprejšnje plačilo dobavljenega blaga. Tožena stranka je s plačilom po spornih asignacijah zapirala starejše terjatve , kot to tudi sama priznava. Da je dobavo blaga pogojevala z vnaprejšnjim oziroma sočasnim plačilom, pa ni z ničemer dokazala, kaj takega pa ni mogoče sklepati niti iz predloženih listin (asignacij in računov), kar sicer zmotno meni pritožnica. Ne glede na to, da sicer sklepanje izpodbijanih asignacijskih pogodb časovno sovpada z dobavo blaga, pa tožena stranka ni dokazala dogovora pravdnih strank o sočasnem plačilu blaga.