Direktor je bil vsaj dva meseca seznanjen s stanjem prokurista, z njegovimi osebnimi težavami in kako te vplivajo na kakovost dela, a ga je vseeno pustil opravljati isto delo zgolj z dodatnim nadzorom. Delo prokurista se je nesporno nanašalo na izvensodno in sodno izterjavo terjatev, zato ga je moral opravljati posebej skrbno, ker so v sodnih postopkih določeni prekluzivni, zakonski roki. Poslovodja je tudi vedel, da prokurist prevzema sodno pošto.
Ni bilo dovolj, da je direktor zgolj poostril nadzor, temveč bi moral od začetka poletja 2021 poskrbeti, da sodna pošta ne prihaja v roke prokurista, sicer je izpostavil tožečo stranko potencialni nevarnosti zamude nepodaljšljivih rokov.
Trditveno in dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženki kot uporabnici. Ne gre za uporabo zakonske domneve, po kateri bi se vsi fonogrami šteli za primerne starosti in vrste, da bi bilo za njihovo predvajanje potrebno plačilo, ki po navedbah pritožnice iz zakona ne izhaja. Gre za materialno trditveno in dokazno breme tožnice, ki ga v konkretnem primeru opredeljujeta citirani določbi prvega in tretjega odstavka 130. člena ZASP. Temu je tožnica zadostila. Uporabnik sicer lahko ugovarja, da je predvajal zgolj fonograme, ki niso bili izdani v komercialne namene ali takšne, na katerih so pravice proizvajalcev fonogramov prenehal, za kar pa je na njem trditveno in dokazno breme.
Izpodbijana sodba ne vsebuje razlogov za odločitev, da se v obravnavani zadevi pogodbena kazen, dogovorjena za zamudo z izpolnitvijo, lahko obračuna tudi za neizpolnitev pogodbe.
Tožena stranka s pritožbeno navedbo, da osebno ni prejela zadevne tožbe in poziva za podajo odgovora na tožbo, zgolj posplošeno zanika prejem sodne pošiljke, zato s to navedbo ne more izpodbiti v vročilnici potrjenega dejstva, da sta bila tožba in poziv za podajo odgovora na tožbo toženi stranki osebno vročena dne 8. 4. 2025.
V primeru pripoznave zahtevka sodišče prve stopnje ni ne dolžno ne upravičeno presojati sklepčnosti tožbe, pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava pa je izključen.
Zakonodajalec je podelil procesno upravičenje za vložitev predloga za začetek postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije lastnikom objektov, ker je zaznal, da so bili v sodni register vpisani poslovni naslovi subjektov vpisa brez vedenja lastnikov objektov na teh naslovih. Pooblastilo za obveščanje o okoliščinah iz 1. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP pa je podelil le pristojnim organom, navedenim v drugem odstavku 428. člena ZFPPIPP. Sistematika določb Oddelka 7.2 ZFPPIPP ne daje podlage za zaključek, da bi predlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije iz razloga, da je subjekt vpisa prenehal poslovati ali če na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot njegov poslovni naslov, ne sprejema uradnih pošiljk ali je na tem naslovu neznan, lahko podal tudi lastnik objekta na tem naslovu, saj je v zvezi z njim kot upravičenim predlagateljem poudarjeno, da subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu.
Trditveno in dokazno breme za utemeljenost tožbenega zahtevka po temelju in po višini je bilo na tožeči stranki. Tožena stranka je dolžna plačati dejansko nastale obratovalne stroške, ki se nanašajo na najete prostore. Ker sta bila nastanek in višina vtoževanih obratovalnih stroškov sporna, bi morala tožeča stranka postaviti ustrezne trditve in predložiti dokaze, s katerimi bi dokazala nastanek in višino posameznega vtoževanega stroška, kar vključuje tudi predložitev računov dobaviteljev. Tega bremena se tožeča stranka ne more razbremeniti s pritožbenimi navedbami, da gre zgolj za prefakturiranje stroškov, ki so bili tožeči stranki zaračunani s strani upravnika.
Nerelevantnost dokaza in nezadostna substanciranost dokaznega predloga predstavljata ustavno dopustne razloge za zavrnitev dokaznega predloga.
Pravdni stranki sta se ob sklepanju pogodbe zavedali, kakšen cilj (enako kvaliteto zvarov kot na starem stroju) s sklenitvijo podjemne pogodbe zasleduje tožnica (naročnica). Nebistveno je, če stroj vsebuje osnovne in dogovorjene komponente (tehnične lastnosti po ponudbi) in če ni predpisov, standardov in meril o kakovosti zvarov, ampak gre za subjektivno oceno izvajalca in/ali uporabnika. Stroj namreč ne deluje tako kvalitetno, kot je bilo dogovorjeno in kot bi tudi sicer, če ne bi bilo dogovora, vsakdo lahko pričakoval. Tožnica v odgovoru na pritožbo v zvezi s slednjim stališčem utemeljeno izpostavlja izvedenčevo slikovito primerjavo z izdelavo osebnega vozila, ki lahko doseže hitrosti le do 30 km/h. Razlog za slabo delovanje je pri toženki (podjemnici), zato je vseeno, če ni bilo izrecnega dogovora o geometriji valjev; varilnih parametrih; stržni sili; kakovosti in vrsti filca, ki naj se vari (op. pritožbeno nepojasnjeno je, kako naj bi to vplivalo na izdelani stroj); ipd. Toženka je podjemnica, profesionalka, ki si je ogledala delovanje starega stroja in s tožnico (naročnico) sklenila pogodbo o izdelavi novega stroja.
S sklicevanjem na razveljavitev sklepa o izvršbi pritožnica ne more utemeljiti pritožbeno zatrjevane konkretnosti svojih ugovornih trditev. Posledično je zato pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dejansko stanje v zadevi ni sporno.
Če rok ni določen, in tudi namen posla, narava obveznosti in druge okoliščine ne zahtevajo za izpolnitev nekega roka, lahko upnik zahteva takojšnjo izpolnitev obveznosti (289. člen OZ). Po ustaljenih stališčih sodne prakse začne zastaranje v takih primerih teči po poteku primernega roka, v katerem bi upnik lahko oziroma bi moral zahtevati plačilo. Tožeča stranka ni navedla nobene okoliščine, zaradi katere s strani tožene stranke priznane terjatve ne bi mogla uveljavljati kasneje kot v šestih mesecih od izteka dogovorjenega roka po Pogodbi, ko B. in toženka nista spoštovali dogovora in nista predlagali načina plačila.