URS člen 22. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-4, 139, 139/6, 146, 146/2, 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123, 235, 235/1, 235/3, 236, 236/1.
postopek osebnega stečaja - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - stranke in njihovi zastopniki - začasni zastopnik - vročanje pisanj - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - pooblaščenec za sprejem pisanj - meje preizkusa odločbe prvostopenjskega sodišča - vročanje - vročanje osebi s prebivališčem v tujini - ugotavljanje časa vročitve - kraj vročanja - dejanski prejem pisanja - začasni zastopnik za sprejem pisanj
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za postavitev začasnega zastopnika dolžniku, saj je bilo njegovo bivališče znano (4. točka drugega odstavka 82. člena ZPP). Ker je imel bivališče v tujini, bi mu lahko sodišče postavilo začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj, vendar šele po tem, ko bi ga ob prvi vročitvi pisanj neuspešno pozvalo, naj sam imenuje takega pooblaščenca (drugi odstavek 146. člena ZPP), česar ni storilo. Kljub temu se dolžnik ne more sklicevati na kršitev pravil o vročanju, saj je pisanje prejel (šesti odstavek 139. člena ZPP).
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/6, 12, 12/3, 12a, 12a/1, 12a/2, 15, 15/2, 15/3, 15/5. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUPJS člen 17, 18, 18/1, 18/1-2.
plačilo sodne takse oproščene nasprotne stranke - prevalitev plačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje dohodkovno premoženjskega stanja stranke - materialni položaj - lastništvo traktorja - dejanski lastnik vozila
Sporni traktor je sicer registriran na prvega toženca in je ta lahko njegov formalni lastnik, vendar pa toženec utemeljeno opozarja, da ni njegov dejanski lastnik in da z njim zato ne more razpolagati. V takem primeru se takšno premoženje ne upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov.
vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - vpis otroka v osnovno šolo - nadomestitev soglasja starša - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom - ogroženost otroka - mnenje otroka - ponovna vzpostavitev stikov
Ker je A. A. dejansko v varstvu predlagateljice v B., bi obiskovanje šole na D. zahtevalo vsakodnevne vožnje iz B. na D. in nazaj. Ni dvoma, da bi takšne vožnje otroka obremenjevale ter krnile tako njegov čas, namenjen šolskemu delu, kot čas, namenjen počitku in sprostitvi. Takšna obremenitev bi bila lahko upravičena le v primeru, če bi se izkazalo, da pozitivni vidiki šolanja na D. odtehtajo negativne posledice, ki jih takšne vožnje prinašajo.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da so bili stiki med A. A. in nasprotnim udeležencem več mesecev prekinjeni, pri tem pa so bili pred prekinitvijo v družini prisotni vsaj nekonstruktivni, če ne že nasilni vzorci obnašanja, ki jim je bil priča tudi A. A. Upoštevajoč te okoliščine je opirajoč se na mnenje CSD pravilno ugotovilo, da je v korist dečka, da se stiki z nasprotnim udeležencem uvedejo v obliki stikov pod nadzorom.
stvarna pristojnost - postopek osebnega stečaja - gospodarski spor
Za potrebe določitve stvarne pristojnosti po 8. točki 32. člena ZPP je torej potrebno odgovoriti na vprašanje, ali gre za spor, ki je nastal v zvezi s stečajnim postopkom.
Zato je v obravnavanem primeru, ko je spor nastal zaradi prerekanja terjatve v postopku osebnega stečaja, podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča na podlagi 8. točke drugega odstavka 32. člena ZPP, četudi spor po svoji naravi ne predstavlja gospodarskega spora.
SZ-1 člen 9, 9/2. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 22a. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 3, 3/1, 3/1-17. ZPP člen 450, 450/2, 458
tožba na plačilo stroškov upravljanja in obratovanja - stroški ogrevanja - ključ delitve stroškov - neto tlorisna površina - delilnik stroškov za ogrevanje - uporabna površina - posamezen del stavbe - razdelilnik stroškov - ocena sodišča - sodba v postopku v sporih majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi v pritožbi zoper zamudno sodbo
Sodišče je upoštevalo standard, na katerega napotuje omenjena določba Pravilnika, po katerem je neto tlorisna površina, površina med navpičnimi elementi, ki omejujejo prostor (točka 5.1.5 standarda SIST ISO 9836), ni pa razpolagalo s podatki o površinah, za katere je treba omenjeno neto površino zmanjšati (neogrevana klet, garaža, balkon, loža, terasa). Kot je navedlo tega podatka ni v nobenih dokumentih razen zgolj ročno zapisanega na kopiji dela tlorisa načrta stanovanja toženke, podatke, ki jih je uporabila tožeča stranka pa je toženka izrecno prerekala. Sodišče je zato odločilo, da navedeni parameter za določitev ogrevane površine posameznega dela stanovanja določi tako, da najde najboljši približek.
OZ člen 626, 626/1, 642, 642/1. ZPP člen 244, 245. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
izvedensko delo - strokovna institucija, ki nima statusa sodnega izvedenca - podjemna pogodba - plačilo za delo - dopolnitev izvedenskega mnenja
Že v zgornji obrazložitvi je izpostavljeno, da se plačilo za izdelavo strokovne ekspertize s strani strokovne organizacije, ki nima statusa sodnega izvedenca, določi z dogovorom (pogodbo) med sodiščem kot naročnikom in strokovno organizacijo na osnovi njenega predračuna oziroma ponudbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00091177
ZPND člen 5, 19, 19/1, 19/2, 22a, 22b, 22b/4. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 340, 341, 358.
nasilje v družini - pogoji za izrek ukrepa - test sorazmernosti - relevantno časovno obdobje - ukrep prepovedi vstopa - trajanje ukrepa - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - psihično nasilje - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna uporaba materialnega prava - delna sprememba izpodbijanega sklepa
Glede na samo težo dejanj nasprotnega udeleženca, ter dejstvo, da je iz solastniške nepremičnine odstranjen že od 13. 8. 2025, je izrečen v predolgem trajanju. Dejstvo je, da imata udeleženca postopka nerešena premoženjska razmerja, ki jih tudi v trajanju enega leta ne bosta uspela razrešiti.
začasna odredba o preživnini - začasna določitev preživnine - zvišanje preživnine - nižji dokazni standard - stopnja verjetnosti - ogroženost otroka - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - zmožnost preživninskega zavezanca - varstvo koristi otroka - obseg stikov - konfliktnost med starši - obveznost preživljanja otrok - standard obrazloženosti odločbe
Stališče nasprotnega udeleženca, da sodišče začasne odredbe ne bi smelo izdati, ker predlagateljica ni niti trdila še manj dokazala, da ne more pokriti eksistencialnih potreb otrok, je materialno pravno zmotno. Splošno znano je, da sprotno zadovoljevanje potreb otroka vpliva na njegov psihofizični razvoj, zato je v primeru, ko eden od staršev za preživljanje otroka ne prispeva nič ali le malo in glede na svojo oceno, kaj in kdaj bo plačal, otrok ogrožen (157. člen DZ). Otrokove potrebe je treba v obsegu, kolikor sta jih starša sposobna zagotoviti, zagotavljati kontinuirano. Konflikten odnos med staršema na to ne sme vplivati.
stalno prebivališče otroka - nova odmera preživnine - skupno starševstvo
Upoštevaje, da sta vsaj v začetku postopka (predhodno svetovanje na CSD) udeleženca bila soglasna, da stalno prebivališče otrok ostane na naslovu predlagatelja, pošta pa se za otroke vroča na naslov matere, sodišče druge stopnje ne vidi tehtnih razlogov, za spreminjanje slednjega, zato je v tem delu (glede stalnega prebivališča otrok) sklep sodišča prve stopnje spremenilo.
Od staršev se namreč pričakuje, da bodo za pridobitev preživninskih sredstev, s katerimi pokrijejo potrebe otrok, storili vse, kar je v njihovi moči in po potrebi poiskali oziroma izkoristili tudi dodatne možnosti zaslužka.
Pri tem je potrebno poudariti, da ne gre za absolutizacijo načela otrokove koristi, saj je potrebno pri presoji o potencialnih pridobitnih zmožnostih upoštevati, da načelo najvišje koristi otroka ni nadustavno ali celo zunajpravno načelo in ima svoje vsebinske meje, ki so začrtane z ustavnim položajem preživninskega zavezanca.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00090963
DZ člen 141, 141/8, 161. ZNP-1 člen 101.
stiki otrok s starši - sprememba ureditve stikov - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna ureditev stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - naknadno spremenjene okoliščine - verjetna izkazanost okoliščin - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - neobrazloženost odločitve
Pritožnica izpostavlja le okoliščine, ki bi bile lahko v prid predlagani omejitvi stikov, ne sooči pa se s tistimi, ki sledeč izpodbijanemu sklepu zmanjšujejo njihovo težo. Iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja, da sodišče ne bi prepoznalo resnih tveganj za zdravje otrok zaradi prekomernega uživanja alkohola in iz te izvirajoče možne okrnitve starševskih zmožnosti. Kot pomembno pa je utemeljeno ovrednotilo dejstvo, da sta deklici že med dlje časa trajajočim postopkom preživljali vsak drugi teden pri očetu in da je predlagateljica že tedaj vedela za izrečene prekrškovne kazni in govorice, a glede na njeno strinjanje z ureditvijo prehajanja med starši ni podvomila o zmožnostih očeta, da poskrbi za deklici. O tem, kaj se je od zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje (četudi v juniju 2025) do vložitve predloga spremenilo, da bi utemeljevalo drugačno odločitev, pritožnica niti v pritožbi ni navedla drugega kot sporočilo staršev nasprotnega udeleženca. O pomenu tega sporočila je sodišče izvedlo dokaze in se o njem opredelilo.
pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - zakonski pogoji za izrek ukrepa - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - litispendenca
Izpolnjenost zakonskih pogojev za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pri določeni osebi se namreč nanaša na določen trenutek in ni nujno, da je to pogojeno s kakšnim novim historičnim dogodkom iz zunanjega sveta. Gre namreč za presojo človekovega zdravstvenega stanja, njegovega razumevanja realnosti in posledično vprašanja ogrožanja. Navedeno se v času lahko spreminja pod vplivom istih (preteklih) dogodkov. Ne gre za 'zahtevek', ali za 'terjatev', pač pa za zdravljenje posameznika v točno določenem času in prostoru. Nedopustno bi bilo kvečjemu voditi zoper eno in isto osebo dva ločena postopka za prisilno hospitalizacijo iz istih razlogov v istem časovnem obdobju.
DZ člen 141, 141/1, 154, 154/1, 157, 157/2, 157/3, 161, 165, 170, 170/3. URS člen 15, 15/3, 51, 51/3, 54, 54/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - omejitev pravice do stikov - začasen odvzem pravice do stikov - pravica do stikov z otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - paranoidna shizofrenija - prisilno zdravljenje - napotitev na zdravljenje - psihiatrično zdravljenje - pravica do prostovoljnega zdravljenja - pravica do družinskega življenja - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - starševska skrb
Ne glede na ugotovitev sodišča, ki temelji na mnenju sodne izvedenke, da je za dolgoročen psihološki razvoj otrok koristno vzdrževanje stikov z obema staršema, ta sama po sebi ne more pogojevati začasne odredbe z izrekom ukrepa o prisilni napotitvi matere na psihiatrično zdravljenje oziroma diagnostiko, saj ne podlega pogoju ogroženosti iz 161. člena v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 157. člena DZ.
Otrokove pravice oziroma njegova korist se v razmerju do pravic staršev lahko zavarujejo s posegi v pravico do starševske skrbi, ne pa v druge osebnostne pravice staršev. Sodišče zato lahko z ukrepi za varstvo koristi otrok le prepreči staršu, da bi zaradi njegovega ravnanja ali opustitve otroku nastala škoda. Otroka mora zaščititi, ne more pa starša prisiliti v zdravljenje (zgolj) zato, ker bi bilo to "dobro za otroka" oziroma v njegovo korist.
URS člen 54. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. DZ člen 156, 158, 158/2, 162, 171, 172, 174. ZPrCP člen 87, 87/7.
začasna odredba o varstvu otrok - stopnja verjetnosti - pravica do družinskega življenja - odvzem mladoletnega otroka - načelo najmilejšega ukrepa - časovne meje pravnomočnosti
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bistvena razlika med pogoji za izdajo začasne odredbe in izrekom ukrepa trajnejšega značaja ni le v dokaznem standardu pri oceni ogroženosti otroka, ki mora biti pri izdaji začasne odredbe izkazana s stopnjo verjetnosti, pri izdaji ukrepa trajnega značaja pa s stopnjo prepričanja, ampak tudi v stopnji ogroženosti otroka. Kajti nižji kot je dokazni standard (verjetnost), bolj tehtni morajo biti razlogi za poseg države v pravico do družinskega življenja (iz 54. člena Ustave in 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic) z odvzemom otroka (huda ogroženost). Zato lahko do odvzema otrok staršem praviloma pride zgolj na podlagi odločitve o glavni stvari po 174. členu DZ (kjer zadošča "navadna" ogroženost ob dodatnem upoštevanju načela najmilejšega ukrepa iz 156. člena DZ), zgolj izjemoma (v primeru s standardom verjetnosti izkazane hude akutne ogroženosti otroka) je mogoče mld. otroka odvzeti staršem z začasno odredbo.
Glede na vse navedeno je sodišče druge stopnje presodilo, da predlagatelj ni s stopnjo verjetnosti izkazal, da sta mladoletna A. A. in B. B. v matični družini tako hudo ogrožena, da so hudo ogroženi cilji njune socializacije in njunega razvoja v samostojno in hkrati družabno bitje, kar bi upravičevalo izdajo sporne začasne odredbe pred odločitvijo o predlagateljevem predlogu za izrek ukrepa trajnejšega značaja. Začasna odredba o odvzemu otrok staršem je namreč izjemen, nujen ukrep, ki ga ni dopustno izdati zgolj zato, da bo se otroku zagotovila največja korist ali zato, ker je izkazana zgolj njegova "navadna" (ne pa huda) ogroženost.
Pri presoji utemeljenosti predloga za taksno oprostitev se ne upoštevajo obveznosti (iz naslova neplačane sodne takse), ki so predmet odprtih izvršilnih postopkov (prva točka prvega odstavka 13. člena ZUPJS).
Ker tožniku za obravnavani postopek (še) ni bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, odločitev o njegovem predlogu za taksno oprostitev ne more biti oprta na določbo tretjega odstavka 10. člena ZST-1.
DZ člen 156, 157, 157/2, 161, 174, 174/1, 234, 257. ZZZDR člen 158.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - imenovanje skrbnika - začasni skrbnik - postavitev otroka pod skrbništvo - največja korist otroka - ogroženost otroka - verjetnost kot dokazni standard - izvrševanje starševskih pravic - kršitev pravice do izjave - dopustnost posega v ustavno pravico - nadomestna vročitev - smrt enega od staršev - neznano prebivališče stranke - soglasje staršev - načelo najmilejšega ukrepa - drugi razlogi
Predlog za namestitev v rejništvo temelji na okoliščinah, da je deklici umrla mati, oče pa je neznanega prebivališča. Dekličino namestitev v rejništvo torej pogojujejo drugi razlogi, ki jih določa zakonik, ne pa predlagani ukrep za varstvo koristi otrok. Glede na navedeno ni mogoče zaključiti, da je v obravnavanem primeru mogoče le z odvzemom otroka očetu v zadostni meri zavarovati otrokove koristi.
začasna sodna poravnava - sprememba sodne poravnave - varstvo koristi otroka - izvajanje starševske skrbi - način izvrševanja stikov - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - konfliktnost med starši - največja korist otroka - določitev stikov - nadomestitev soglasja starša - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi predlagatelja, da sta skupno varstvo in vzgoja osnovna, prvenstvena rešitev, vendar okoliščine konkretnega primera, med katerimi ni zgolj nezmožnost komunikacije med udeležencema in njuni močni konflikti, take spremenjene oblike varstva in vzgoje trenutno še ne dopuščajo, zaradi varstva koristi otroka.
preprečitev dokazovanja - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - konkretizacija zakonskih znakov - zavrženje obtožnega akta
Iz takega opisa izhaja, da se je omenjeni dokazni predlog v pravdnem postopku nanašal na predložitev bančnih podatkov, kar pa ne predstavlja konkretizacije listine kot predmeta obravnavanega kaznivega dejanja. Kljub pritožbenim navedbam, da je prav to dokaz iz omenjenega pravdnega postopka, opredelitev "bančni podatki" oziroma "drugi bančni račun" ne konkretizira pojma "listina", s skritjem, uničenjem ali poškodovanjem katere bi storilec preprečil dokazovanje v postopku, kakor tudi ne s tem, da jo napravi neuporabno.
Z opisanim se oškodovanec kot tožilec smiselno zavzema za opredelitev inkriminiranega ravnanja obdolženke kot konkretizacijo zakonskega znaka, da je obdolženka uničila tujo listino. Vendar nima prav. Z zahtevo banki po izbrisu podatkov o domnevnem drugem bančnem računu, kar pravzaprav predstavlja zaprtje bančnega računa, obdolženka namreč teh podatkov ne bi mogla uničiti, tako da bi prenehali obstajati.
sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - prerekanje pravočasno prijavljenih terjatev drugih upnikov - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - terjatev, nastala pred začetkom stečajnega postopka - terjatev za plačilo davka - posebna pravila - napotitev na pravdo o obstoju prerekane terjatve
Glede na to, da je upravitelj terjatev priznal in jo je prerekal drug upnik, ter da terjatev temelji na izvršilnem naslovu in se nanaša na plačilo prispevkov, je sodišče prve stopnje pravilno napotilo upnika, da mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve drugega upnika. Takšna odločitev je skladna z novim petim odstavkom 300. člena ZFPPIPP in drugim odstavkom 302. člena ZFPPIPP ter ni v nasprotju z določili 314. člena ZFPPIPP. Slednji sicer določa posebna pravila za terjatve iz naslova davkov in prispevkov, kljub temu pa je mogoče v pravdi uveljavljati trditve, ki bi jih bilo glede terjatve nasproti upniku mogoče uveljavljati v postopku individualne izvršbe, torej ugovor, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo v času, ko dolžnik tega ni mogel več uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, ali zaradi morebitnega zastaranja judikatne terjatve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00090453
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 3, 3/2, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do obrambe - celovita dokazna ocena - zakonski znaki kaznivega dejanja - sklicevanje sodišča na trditve in dokaze iz drugih postopkov - grožnja - podporni dokaz - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič
Uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb je namreč podana, če sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, ki predstavljajo dejanski temelj sodbe, torej tistih dejstev, ki se nanašajo na zakonske znake kaznivega dejanja in na katerih temelji obdolženčeva kazenska odgovornost.
Skladno z ustaljeno sodno prakso ni nikakršne pravne ovire, zaradi katere sodišče ne bi smelo presojati dejstev in okoliščin, ki izhajajo iz drugih postopkov, oziroma so bila v njih ugotovljena, seveda pod pogojem, da v zvezi z njimi izvede ustrezen dokazni postopek.
zahteva za izločitev sodnika - preiskovalni sodnik - izločitveni razlog - napačen oziroma pomanjkljiv pravni pouk - zavrnitev pritožbe
Zagovornica graja odločitev sodišča prve stopnje ter navaja, da sta v konkretni zadevi podana izločitvena razloga po 1. točki drugega odstavka 39. člena ZKP ter 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP. Glede prvega razloga navaja, da je izvajanje preiskovalnih dejanj dežurnega preiskovalnega sodnika, razlog za njegovo izločitev v nadaljnjih aktivnostih pri izvajanju „rednih“ preiskovalnih dejanj. V zvezi z drugim razlogom navaja, da je preiskovalni sodnik zavzel stališče o krivdi obdolženca v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem, kar se kaže v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Razlaga pritožbe, da v postopku preiskave ne bi smel sodelovati preiskovalni sodnik, ki je v predmetni zadevi postopal in odločal kot dežurni preiskovalni sodnik, nima podlage v zakonu. Pritožbeno sodišče se namreč v celoti strinja z razlogi izpodbijanega sklepa v točki 4, da je upoštevaje zakonsko dikcijo in sodno prakso izločitev sodnika po tej točki potrebno razlagati v smeri, da sodnik, ki je opravljal preiskavo oziroma posamezna preiskovalna dejanja (ne glede na to ali nujna ali redna, ker jih zakon v tem primeru ne loči), ne sme v isti zadevi odločati niti o obtožbi niti o pravnih sredstvih zoper odločbo, v kateri je bilo o obtožbi odločeno. Pritrditi je izpodbijanem sklepu, da v konkretnem primeru, ko je preiskovalni sodnik v dežurnem času opravljal posamezna preiskovalna dejanja oziroma sprejemal odločitve, to ni razlog, da ne bi smel opravljati nadaljnjih preiskovalnih dejanj v preiskavi, ki bodo glede na podatke spisa sledila. Zato so drugačna stališča pritožbe neutemeljena.