URS člen 33, 50. ZUP člen 12, 129, 129/4. ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 39/4. ZMEPIZ člen 43.
starostna pokojnina - odmera - pravnomočno odmerjena pokojnina – pokojninska osnova – pravnomočnost – zavrženje zahteve za novo odmero – novo dejstvo – obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi
Tožena stranka je pravilno zavrgla zahtevo tožnika o ponovni odmeri starostne pokojnine v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Z zahtevo za ponoven izračun starostne pokojnine tožnik uveljavlja spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici.
Če zavod pritožbo upokojenca zoper zavrženje njegove zahteve o ponovni odmeri starostne pokojnine zavrne, upokojenec spremembe pravnomočne in dokončne odločbe o pravici do starostne pokojnine ne more doseči drugače kot z izrednimi pravnimi sredstvi in to v zakonsko določenih rokih.
obnova postopka – obnovitveni razlog – neobstoj pooblastila – kršitev pravil o zastopanju
Na obnovitveni razlog „neobstoj pooblastila – neupravičeno zastopanje oziroma na kršitev pravil o zastopanju nasploh“ se lahko sklicuje le neupravičeno zastopani, ne pa nasprotna stranka (saj gre za varstvo neupravičeno zastopanega).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - pisno opozorilo – oblika pisnega opozorila – vročitev pisnega opozorila
Revizijsko sodišče je v tem sporu zavzelo stališče, da je zabeležko z vsebino, na kateri je zapisan zagovor tožnice o konkretnih očitanih kršitvah, opredeljenih v vabilu na zagovor, in zapisano pisno opozorilo na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve, mogoče šteti kot pisno opozorilo, ki je v prvem odstavku 83. člena ZDR določeno kot pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Tožena stranka zato ni bila dolžna tožnici vročati še posebnega pisnega opozorila (ker je zakonski zahtevi iz prvega odstavka 83. člena ZDR z opozorilom v obliki zabeležke že zadostila).
Na podlagi prvega odstavka 87. člena OZ tožnik ni upravičen zahtevati plačila vrednosti stanovanja, temveč le tisto, kar je toženki izročil na podlagi nične pogodbe. Predmet izpolnitvenega ravnanja tožnika kot kupca je bilo plačilo kupnine, zato lahko od toženke kondicira le plačano kupnino in zamudne obresti v skladu s 193. členom OZ.
Toženka je pri sklenitvi kupoprodajne pogodbe ravnala protipravno oziroma nepošteno, ker jo je sklenila ob zavedanju, da lahko za predmetno stanovanje velja določba 88. člena ZDen, ki je uzakonila absolutno ničnost pravnih poslov.
Šteje se, da so denacionalizacijski upravičenci pridobili lastninsko pravico z dokončnostjo odločbe upravnega organa.
Tožnik s končano poklicno šolo - kvalificirani tesar, ki je opravljal terenska dela kot pomožni delavec, je zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma lažje fizično delo, pretežno sede, na ravnem (brez pogostega plezanja ali vzpenjanja, brez nevarnosti za padce), brez pogostega sklanjanja in daljše hoje. Zaradi takšnih omejitev pri delu obstaja dvom o delih, ki jih v okviru poklica sploh še lahko opravlja, zato je treba ugotoviti, ali je podana poklicna invalidnost.
Bolezen, pri kateri ima delovni proces oziroma delovno okolje vlogo predisponirajočega, ne pa vzročnega dejavnika za njen nastanek, in ki je pomembna za zbiranje podatkov zaradi izboljšanja delovnih razmer, je bolezen, povezana z delom (61. člen ZVZD-1). Prav takšno stanje, kot je opredeljeno v 61. členu ZVZD-1, je podano pri tožnici. Med obolenjem tožnice in dražečimi snovmi na delovnem mestu sicer obstaja vpliv oziroma povezava, vendar med njima ni vzročne zveze v smislu 65. člena ZPIZ-1 (po katerem so poklicne bolezni določene bolezni
,
povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan
), zato pogoji za opredelitev vzroka invalidnosti kot poklicne bolezni niso izpolnjeni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071708
OZ člen 9, 239, 239/1, 633, 633/3, 659. ZPP člen 7, 212.
gradbena pogodba – dokončanje del – grajanje napak – izpolnitev obveznosti – pogodba na ključ – dodatna dela – načelo spoštovanja pogodbenih obveznosti – dokazna ocena – sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage
Sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage je mogoče v primeru, ko to stranka v svojih trditvah izrecno navede, hkrati pa bi bilo povzemanje vsebine takšnega dokaza v tožbo neracionalno zaradi njegove obsežnosti.
Tudi nedokončanje del pomeni izpolnitev obveznosti z napakami, za kar veljajo enaki roki, ki jih zakon določa za grajanje napak.
Eno temeljnih načel obligacijskega (pogodbenega) prava je načelo spoštovanja (izpolnitve) pogodbenih obveznosti (pacta sunt servanda - 9. člen OZ), ki je konkretizirano v pravnem pravilu iz prvega odstavka 239. člena OZ, po katerem je upnik upravičen od dolžnika zahtevati izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi.
zavrženje predloga za obnovo postopka - brezplačna pravna pomoč - obvezno odvetniško zastopanje - stranka ali njen zakoniti zastopnik ima pravniški državni izpit - omejitev postulacijske sposobnosti strank
Sodišče izrednega pravnega sredstva stranki ne vrne in ji ne omogoči, da odpravi nepravilnosti v zvezi z obveznim odvetniškim zastopanjem, ampak pravno sredstvo zavrže.
pravno priznana škoda – škoda na nepremičnini – črna gradnja – vzročna zveza – obstoječa stvar
Fizičen poseg v nepremičnino, ki je črna gradnja, je nedopusten poseg. Škoda na takšni stvari je pravno priznana škoda. Ugovor črne gradnje je zato lahko relevanten le z vidika morebitnega pretrganja vzročne zveze, ne pa s težo, da je črna gradnja neobstoječa stvar.
STVARNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071684
SPZ člen 92, 93. ZKZ člen 26, 26/1, 27, 28. ZPP člen 288, 288/1, 319.
ugovor že razsojene stvari - res iudicata - subjektivna identiteta - meje pravnomočnosti - singularno pravno nasledstvo - vračilo stvari - izročitev nepremičnin v neposredno posest- najemna pogodba za uporabo kmetijskih zemljišč - pravica do posesti
Subjektivna identiteta ni podana in ne gre za že razsojeno stvar. Sodba namreč učinkuje med strankami, ki so sodelovale v pravdnem postopku, le v določenih primerih učinkuje tudi proti tretjim osebam, tako tudi v določenih primerih singularnega pravnega nasledstva. To bi bilo izkazano, če bi tožeča stranka razpolagala z javno ali po zakonu overjeno listino, s katero bi lahko izkazala prenos terjatve, kar pa ni bilo izkazano.
Najemna pogodba za uporabo kmetijskih zemljišč bi morala biti sklenjena v skladu z ZKZ. Rokopisna najemna pogodba, sklenjena med pravno prednico tožnikov in prvim tožencem, tem določbam ne ustreza.
dogovor o nagradi odvetnika - uspeh v postopku - umik tožbe - zahtevek na znižanje plačila - očitno nesorazmerje med vnaprej dogovorjeno nagrado in opravljenimi storitvami - uveljavljanje ugovora na znižanje plačila
Zahtevek na znižanje plačila je namenjen ravno situaciji, ko stranki v sklenitveni fazi pogodbe pri določanju plačila pričakujeta oziroma upoštevata določene okoliščine, do katerih kasneje ne pride. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljalo kolikšen obseg storitev je bil pričakovan ob sklenitvi Pogodbe in je pomenil podlago za dogovor o nagradi, kolikšen obseg storitev tožeče stranke pa je bil nato dejansko potreben za dosego uspeha, torej od sklenitve Pogodbe do umika tožbe s strani nasprotne stranke.
Tožena stranka lahko zahteva zmanjšanje plačila po 3. odstavku 779. člena OZ z materialno pravnim ugovorom zoper zahtevek in ni zavezana vložiti nasprotne tožbe.
Pri presoji, kolikšno težo ima posamezna faza postopka glede na celoten postopek, se je sodišče oprlo na v spornem obdobju veljavno OT. Iz nje namreč izhaja, do kakšne nagrade je upravičen odvetnik za posamezno fazo postopka oziroma za posamezno pravdno dejanje v okviru zastopanja stranke in posledično kakšno težo ima posamezno pravdno dejanje v razmerju do zastopanja v celotnem postopku.
CSD ni pojasnil razlogov za odločitev, da stiki toženca z otrokom potekajo le dnevno, in da otrok prespi pri materi, zato bi sodišče prve stopnje moralo zahtevati od CSD, da pojasni in obrazloži razloge za takšno mnenje. Otrok je ob stikih pri tožencu že prespal, zato je treba v novem postopku ugotoviti, kakšni stiki so v korist otroka in od CSD zahtevati, da pojasni in podrobno navede strokovne razloge, zaradi katerih sledi predlogu tožnice, da ni v korist otroka, da prespi pri očetu v času stikov.
Zamudne obresti so akcesorne glavni obveznosti razlastitvenega upravičenca – plačilu odškodnine. Pri tem je potrebno izhajati iz splošnega pravila sočasne izpolnitve vzajemnih obveznosti, ki zahteva, da stranki medsebojne obveznosti izpolnita sočasno. Navedeno pomeni, da je nasprotna udeleženka prišla v zamudo najkasneje s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi. Plačilu zamudnih obresti bi se lahko izognila s položitvijo odškodnine pri sodišču.
Grožnja z odpovedjo pogodbe o poslovnem sodelovanju, v kolikor ne bo podpisana poroštvena izjava za že obstoječi dolg, ni nedopustna grožnja. Tožena stranka je zasledovala dopusten namen, to je doseči plačilo oziroma zavarovanje dolga.
Poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno. Del porokove izjave, ki njegov položaj olajšuje, je veljaven tudi, če je dan v ustni obliki. V skladu z zakonsko domnevo o popolnosti listine je dokazno breme na tistemu, ki obstoj ustne olajševalne zavezo zatrjuje.
O tem, katero sodišče je pristojno odločati o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo, je določeno v prvem in drugem odstavku 256. člena ZIZ. Zakon loči pristojnost glede na fazo konkretnega postopka. Tako je v drugem odstavku 256. člena ZIZ, na katerega se v pritožbi sklicuje tožeča stranka, določena pristojnost za primer, ko je predlog za izdajo predhodne odredbe vložen med pravdnim postopkom, ki teče po pravnomočnosti sklepa o ugovoru zoper izdani sklep na podlagi verodostojne listine. Torej v fazi postopka, ko izdani sklep o izvršbi predstavlja odločbo iz prvega odstavka 257. člena ZIZ, ki je podlaga za izdajo predhodne odredbe. V tem pravdnem postopku se odloča o utemeljenosti ali neutemeljenosti izdanega sklepa o izvršbi. Takoj, ko je o tem odločeno s sodbo (s katero se sklep o izvršbi vzdrži v veljavi ali se razveljavi), predstavlja odločbo iz prvega odstavka 257. člena citiranega zakona lahko le sodba. Zato je po izdaji sodbe, vse dokler ta ne postane izvršljiva po prvem odstavku 256. člena ZIZ, pristojno za odločanje o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje, kot je to pravilno odločilo sodišče prve stopnje.
ZFPPIPP člen 14, 14/4, 14/4-2, 234, 234/1, 234/3, 234/4, 235, 235/3, 235/4. OZ člen 239, 239/1.
sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - obstoj terjatve - domneva insolventnosti - dolžnost izpolnitve obveznosti
Družbenik ne more izpodbijati obstoja upnikove terjatve, izpodbija lahko le domnevo insolventnosti – gre za domnevo, da insolventnost obstaja, ker dolžnik temu ni nasprotoval.
Neizpodbojne domneve pa družbenik v pritožbi sploh ne more izpodbiti, razen če bi dokazal, da je stečajni dolžnik za vse te delavce izplačal vse pripadajoče davke in prispevke.
Upnik ni bil dolžan doseči poplačila s prodajo premoženja. Pravni red mu dopušča, da poplačilo doseže v izvršilnem postopku ali pa v stečajnem postopku; postopek za poplačilo lahko izbere sam, pri tem pa dolžnik ni upravičen čakati, da se bo upnik poplačal, temveč je njegova dolžnost, da svoje obveznosti izpolnjuje.
Zamudna sodba Okrožnega sodišča v Mariboru P 429/2006 ne more pomeniti že razsojene zadeve glede zahtevka, ki mu je sodišče ugodilo v tej pravdni zadevi, saj ne gre za identičen zahtevek. V pravdni zadevi P 429/2006 je bilo odločeno o obveznosti plačila V.V.D. tožniku I.T., v tej pravdni zadevi pa gre za ugotovitev ničnosti pooblastila in pogodbe.