alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist
Hvalevredna je obsojenčeva pripravljenost ozdraviti se odvisnosti od drog, kar je nenazadnje razvidno tudi iz zdravniškega potrdila, iz katerega izhaja, da je obsojenec zaključil z metadonskim zdravljenjem, vendar to dejstvo samo po sebi še ne daje zadostnega jamstva za oceno, da bi obsojenec na prostosti kaznivih dejanj, povezanih z mamili, ne ponavljal. Dejstvo je, da je sodišče obsojencu v okviru pogojne obsodbe že dvakrat dalo možnost, da svojo pripravljenost odreči se zlorabam drog oz. spravljanju le-teh v promet izkaže, pa je obsojenec ni izkoristil. Celo nasprotno, zadnje obravnavano kaznivo dejanje, za katerega je bil obsojenec spoznan za krivega, je pripeljalo tudi do preklica prejšnje pogojne obsodbe in izreka enotne dveletne zaporne kazni. Jasno je tedaj, da obsojenec pravega odnosa do svojega inkriminiranega početja nima. Pa tudi sicer morajo pogoji z osmega odstavka 86. člena KZ, pod katerimi lahko sodišče ugodi predlogu obsojenca za alternativno izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist, biti podani kumulativno. Temu je tako zaradi tega, ker so alternativni načini izvrševanja kazni zapora v zakonodaji predvideni le kot izjema, ne pa kot pravilo.
Ustava RS člen 29. ZKP člen 442, 442/1, 442/2, 371, 371/1-3.
sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika
Obdolženec, ki je bil na glavno obravnavo v redu vabljen in v vabilu na glavno obravnavo tudi poučen o posledicah, če nanjo ne bo pristopil, v kazenskem postopku pa je bil tudi že zaslišan, svojega izostanka ni opravičil, zaradi česar se je sodišče odločilo, da bo glavno obravnavo na podlagi 442. člena ZKP opravilo v njegovi nenavzočnosti. Ker je sodišče ocenilo, da obdolženčeva prisotnost na glavni obravnavi ni nujna, so bili izpolnjeni vsi pogoji za sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti.
Na glavno obravnavo je bil pravilno vabljen tudi obdolženčev zagovornik, njegovo opravičeno zadržanje na dan glavne obravnave in v času odločanja sodišča prve stopnje pa ni bilo izkazano, zato se izkaže tudi odločitev sodišča prve stopnje, ko je glavno obravnavo opravilo v nenavzočnosti obdolženčevega zagovornika, obramba pa ni bila obvezna, kot pravilna oz. so bili za tako odločitev izpolnjeni vsi pogoji, določeni v drugem odstavku 442. člena ZKP.
Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o pritožbi in ker je pritožnica v ugovornem postopku z ugovorom uspela, nima pravnega interesa za pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje, zaradi česar se pritožba kot nedovoljena zavrže.
ZDR člen 87, 87/2. ZPP člen 139, 139/6, 149, 149/3.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - vročitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Vročitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga tožniku je bila opravljena v skladu z določbami ZPP, ki se glede na 87. člen ZDR uporablja tudi v primeru vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu. Ta vročitev je bila opravljena skladno s členom 87/2 ZDR, ki določa, da delavcu redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalec vroči osebno, praviloma v prostorih delodajalca oziroma na naslov, določen v pogodbi o zaposlitvi, razen če je delavec naknadno pisno sporočil drug naslov. Ker je tožnik redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v prostorih delodajalca sprejel (in jo prebral), čeprav ni želel podpisati njenega prejema, sta delavca tožene stranke, ki sta tožniku to redno odpoved vročala, v skladu s členom 149/3 ZPP sestavila zapisnik o poteku vročanja, zato je potrebno šteti, da je bila vročitev opravljena s tem dnem. Ker je tožnik tožbo za ugotovitev nezakonitosti in za razveljavitev te redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (posledično je uveljavljal tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek) vložil pri prvostopenjskem sodišču po izteku 30-dnevnega roka iz člena 204/3 ZDR, jo je potrebno kot prepozno zavreči.
ZP-1 člen 55, 68, 114, 114/4, 155, 155/1, 155/1-6, 157, 157/3. ZPrCP člen 107, 107/2, 107/3. ZPrCP-A člen 60. ZUP člen 80, 80/1.
načelo materialne resnice - nova dejstva - bistvena kršitev določb postopka - preverjanje psihofizičnega stanja - preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - odklonitev preizkusa
Udeležencu, ki odkloni preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku in podpis zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, policist ni dolžan odrediti še preizkusa z etilometrom ali strokovnega pregleda
zaznamba postopka po ZVEtL - smiselna uporaba določb o zaznambi spora - upravičeni predlagatelji - predložitev predloga in potrdila
V obravnavani zadevi nepravdno sodišče v postopku po ZVEtL očitno ni samo po uradni dolžnosti odredilo zaznambo postopka v zemljiški knjigi, zato so zaznambo na podlagi tretjega odstavka 125. člena ZZK-1 predlagali upravičeni predlagatelji postopka dokončanja etažne lastnine in določitve pripadajočega zemljišča, to je etažni lastniki.
ZZK-1 nima določbe, ki bi izrecno urejala zaznambo postopka po ZVEtL, to vprašanje je urejeno v specialnem predpisu, to je ZVEtL, in sicer tako, da zakon napotuje na smiselno uporabo določb o zaznambi spora. Pritožbena trditev, da se smiselna uporaba določb o zaznambi spora nanaša samo na postopek, nima podlage v zakonu. Še pomembnejša kot napotitev na postopkovne določbe, je namreč ureditev pravnih posledic zaznambe. Te pa so smiselno enake kot pri zaznambi spora.
ZFPPIPP člen 300, 300/4, 301, 301/7. ZPP člen 156, 156/1.
odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve
Tožba tožnika zoper tretjetoženo stranko je bila zavržena. Tretjetožena stranka je kot upnik prvotožene stranke v stečajnem postopku nad prvotoženo stranko prerekala tožnikovo terjatev, katere obstoj uveljavlja tožnik v tem individualnem delovnem sporu. To tožnikovo terjatev je prerekala le tretjetožena stranka, kot upnik v zvezi s svojo terjatvijo (ki je bila v stečajnem postopku nad prvotoženo stranko tudi prerekana) ni vložila tožbe proti prvotoženi stranki za ugotovitev obstoja prerekane terjatve, zaradi česar je izgubila položaj upnika napram prvotoženi stranki (člen 300/4 ZFPPIPP). Ker je bil tožnik zaradi prerekanja svoje terjatve s strani tretjetožene stranke dolžan tožbo v tem individualnem delovnem sporu v zakonsko določenem roku razširiti še na tretjetoženo stranko kot novega toženca (člen 301/5 ZFPPIPP), saj bi v nasprotnem primeru prenehala njegova terjatev v razmerju do prvotožene stranke, tretjetožena stranka po določbi 156. člena ZPP sama krije svoje stroške postopka.
Tožnik je zaradi ozkega cestišča, v trenutku, ko je pristopil k vozniku tovornjaka, stal nekaj čez sredinsko črto, ki ločuje vozna pasova – okoli 10 cm na nasprotnem voznem pasu, po katerem je v tistem trenutku pripeljala zavarovanka toženke. Škodni dogodek bi lahko preprečil, če bi k vozniku tovornjaka pristopil z desne strani. S takšnim ravnanjem je nedvomno soprispeval k škodnemu dogodku.
odmera sodne takse – enotna sodna taksa - več tožnikov - formalni sosporniki - seštevek vrednosti spornih predmetov
Sodišče bi moralo za vsakega tožnika posebej ugotavljati utemeljenost njegovega zahtevka, ni pa bi bilo potrebno za vsakega posebej odmeriti sodno takso, odvisno od višine njegovega zahtevka, glede na 20. člen ZST-1, ko se vrednosti več spornih predmetov (tudi če gre za več tožnikov) seštejejo.
izrek odločbe – izostanek paricijskega roka v izreku – rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti – popravni sklep – izvršljivost odločbe
Če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev, ga določi sodišče v sklepu o izvršbi, navedene napake ne more odpraviti sodišče s popravnim sklepom.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 205/1-4, 207, 207/2, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/5.
pravni interes za pritožbo – prijava terjatve v stečaju – prenehanje terjatve
Pravico do pritožbe ima le tista stranka, pravni položaj katere se z odločbo pritožbenega sodišča lahko glede njenega konkretnega zahtevka izboljša. Pravni interes za pritožbo pa mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot tudi v času odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pravni interes odpade, jo je potrebno zavreči, in sicer ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena.
Pravni interes je priznan le tisti stranki, ki brez sodbe sodišča ne more doseči zagotovitve svoje koristi. Nobenega smisla nima priznati pravico do meritornega odločanja (tudi na pritožbeni stopnji) tistemu, ki sodbe za varstvo svojih pravic ne potrebuje (čeprav je pritožba morda utemeljena).
Dokazno breme za trditve o odjavi vozila iz zavarovanja je bilo na toženi stranki, ki bi takšno dejstvo lahko med drugim lahko dokazala tudi s potrdilom o odjavi vozil iz prometa, saj je bil to pogoj za odjavo iz zavarovanja, katerega pa ni predložila.
Ker dne 3. 6. 2004 poskušen rubež zaradi spremembe naslova dolžnice glede na podatke v spisu sploh ni bil opravljen, je utemeljena pritožbena graja, da je v obravnavanem primeru šlo za neopravljen rubež in ne za neuspešen rubež, kot ga opredeljuje 88. člen ZIZ. V skladu z omenjenim zakonskim določilom je namreč neuspešen (le) tisti rubež, pri katerem se ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe, oz. zarubljene stvari ne zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve.
plačilo razlike plače - sodnik – plačilo razlike plače – osnova za obračun plače
Tožnik je s tožbo zahtevala plačilo razlike v plači za čas od oktobra 2003 do decembra 2007, to je za obdobje, v katerem je osnovo za obračun sodniške plače določal ZZDODP. Navedeno pomeni, da osnova za to obdobje ni bila določena s podzakonskim aktom, to je s sklepom Komisije Državnega zbora RS za volitve, imenovanja in administrativne zadeve - KVIAZ. KVIAZ je na podlagi 1. odstavka 24. člena ZPos dne 11. 2. 1993, na podlagi pooblastila Državnega zbora sprejel sklep, da se osnova za obračun plač poslancev zmanjša za 20%. Ob uveljavitvi ZSS je bila tako že določena osnova za obračun plače poslanca. Njena višina je bila enaka povprečni mesečni plači na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije, znižani za 20%. Takšna osnova je na podlagi 45. člena ZSS veljala tudi za obračun sodniške plače in na tej podlagi so bile sodniške plače tudi dejansko obračunane in izplačane. V spornem obdobju, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek, tako osnova za obračun in izplačilo sodniških plač ni bila določena ne v 45. členu ZSS in tudi ne v sklepu KVIAZ-a, temveč v ZZDODP. Zato je bila tožniku plača v spornem obdobju zakonito obračunana v višini 80%.
ZP-1 člen 67, 67/1, 114, 114/4, 133, 133/1, 133/2, 157, 157/3. ZPrCP člen 106, 106/3. KZ člen 248.
psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - psihoaktivna zdravila - izvedenstvo - dokazna ocena - nova dejstva v pritožbi
Sodišče je na podlagi izvedenskega mnenja, da je moral obdolženec vzeti bistveno večji odmerek zdravila, kot mu je bil predpisan, utemeljeno zaključilo, da je vozil vozilo v cestnem prometu pod vplivom psihoaktivnega zdravila alprazolam, ki je negativno vplivalo na njegove psihofizične sposobnosti.
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076737
ZGD člen 258, 258/1, 258/2, 285, 285/5, 439, 439-8, 449, 476, 476/2, 480. ZPP člen 274, 274/1, 285.
pogodba o poslovodenju – poslovni rezultat – premija za uspeh po pogodbi – odškodninski zahtevek – protipravnost – neskrbno ravnanje – skrbnost dobrega gospodarstvenika – skrbnost ravnanja uprave – obveznost prizadevanja – dajanje navodil odvisni družbi – odškodninska odgovornost direktorja – zahtevek družbe proti poslovodji – refleksna škoda – gospodarske neugodnosti – ekonomski interes – pravni interes – pravilo poslovne presoje – Business Judgement Rule – podjetniška odločitev
Odločitev družbenika o uveljavljanju zahtevka družbe proti poslovodji je materialnopravni pogoj za vložitev odškodninske tožbe. Sklep skupščine drugo tožeče stranke proti UK ni bil niti zatrjevan, niti izkazan. Zato ni izpolnjen materialni pravni pogoj za vložitev odškodninske tožbe drugotožeče stranke proti UK.
Drugo tožeča stranka za vložitev tožbe proti JŠ ni imela pravnega, ampak le ekonomski interes, kateremu pa sodišče pravnega varstva ne nudi.
Podjetniška odločitev, ki se (kasneje) izkaže za škodljivo, še ne more pomeniti ravnanje v nasprotju z zahtevanim standardom skrbnosti članov uprave oziroma direktorjev družbe z omejeno odgovornostjo.
Presoja skrbnosti ravnanja uprave kot poštenega in dobrega gospodarstvenika v skladu s pravilom poslovne presoje (Business Judgement Rule).
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 105, 107, 107/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
KP tožene stranke je bila sprejeta 18. 3. 1993, to je po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba 30. člena KP tožene stranke (javnega zavoda), ki se nanaša na višino regresa za letni dopust, nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Določba 1. odstavka 30. člena KP tožene stranke o tem, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa, je v nasprotju s kongentno zakonsko določbo prvega odstavka 13. člena ZNOIP. V skladu s prvim odstavkom 103. člena takrat veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust, s KP tožene stranke pa je bilo že po začetku veljavnosti zakona to vprašanje urejeno v nasprotju z določbo 13. člena ZNOIP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV - USTAVNO PRAVO
VSL0074728
URS člen 69. ZPP člen 243, 249, 254. ZSZ člen 37. OZ člen 190, 193, 198.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 40, 44.
stroški izvedenca - pravica do nadomestila plače - samostojni podjetnik posameznik - pravni naslov za uporabo nepremičnin - postopek razlastitve nepremičnin - zakonito ravnanje države - neupravičena obogatitev - uporabnina - javna korist - dejanska razlastitev - primerna odmena - odškodnina - predpravdno izvedensko mnenje - zakonske zamudne obresti
Do nadomestila plače je upravičen le zaposleni izvedenec, ne pa tudi samozaposleni izvedenec (samostojni podjetnik).
Za predčasno pridobitev posesti bi morala tožena stranka pridobiti odločbo o izročitvi nepremičnin v posest pred pravnomočnostjo sklepa o odvzemu lastninske pravice po 37. členu ZSZ.
Tožeča stranka je upravičena do nadomestitve tistega prikrajšanja, ki bi ga prejela v primeru zakonitega ravnanja tožene stranke.
Izvedenčeva neopredelitev do predpravdnega mnenja še ne predstavlja njegove pomanjkljivosti, nepopolnosti ali nestrokovnosti. Tožeča stranka bi morala pojasniti, v čem je izvedensko mnenje samo po sebi neprepričljivo, nelogično in nepopolno, pa tega ni storila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Na podlagi 3. odstavka 88. člena ZDR je moral delodajalec v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo. Vendar mora biti ponujena zaposlitev ustrezna, kar po 3. odstavku 90. člena ZDR med drugim pomeni, da se mora zanjo zahtevati enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi. Tožena stranka je na primerljivih oz. za tožnico ustreznih delovnih mestih sicer zaposlovala druge delavce, vendar le za določen čas za nadomeščanje odsotnih delavcev, kar za tožnico ni ustrezna zaposlitev, zato tožena stranka ni kršila navedene določbe.
..Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor tožnika zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse.
Tožnik je vložil tožbo zoper toženo stranko zaradi kršitve načela enakopravnosti pri zaposlovanju. Ob vložitvi tožbe je nastala taksna obveznost po 5. členu ZST-1.
Ker je tožnik s tožbo zahteval razveljavitev izbirnega postopka kot neizbrani kandidat na razpisu za prosto delovno mesto pri toženi stranki, je taksa pravilno odmerjena glede na tožbeni zahtevek, ki ni premoženjske narave, v višini 41,00 EUR.