OZ člen 150, 152, 152/1, 153. ZVCP-1 člen 160, 160/3.
objektivna odškodninska odgovornost – avtošola – nevarna dejavnost – poligon – škoda, ki nastane med praktičnim usposabljanjem za pridobitev dovoljenja za vožnjo motornega vozila – privolitev v nastanek škode – oprostitev odgovornosti
Odgovornost avtošole za škodo, ki jo utrpi kandidat med praktičnim usposabljanjem za pridobitev dovoljenja za vožnjo motornega vozila, je objektivna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0074158
ZPP člen 7. OZ člen 179, 179/2, 182.
načelo dispozitivnosti – prekoračitev trditvene podlage – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - bodoča škoda - višina odškodnine
Če sodišče posamezno trditev stranke natančneje razčleni in jo širše opiše, ne gre za prekoračitev trditvene podlage. Ne zahteva se, da mora stranka dobesedno navesti dejstva, ki jih potem ugotovi sodišče z izvedenimi dokazi.
naročniško razmerje – telefonske in internetne storitve – neuporaba storitev – obveznost plačila naročnine
Dejstvo, da tožena stranka ni uporabljala storitev, ki ji jih je tožeča stranka omogočala, ni bistveno. Za plačilo storitev je toženka odgovorna ne glede na to, ali jih je uporabljala. Možnost za uporabo storitev preko priključka je imela.
procesna predpostavka - sposobnost biti stranka - procesna sposobnost - pooblaščenec upravičen za zastopanje
Glede pooblaščencev se nanaša določilo 80. člena ZPP na postopek z izrednimi pravnimi sredstvi, kjer je lahko pooblaščenec odvetnik, in postopek pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem, kjer je lahko pooblaščenec odvetnik ali druga oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom.
ZFPPIPP člen 299, 299/5. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda – Zavoda za tehnično izobraževanje Ljubljana člen 20, 20/1, 20/2, 23/2.
obstoj prerekane izločitvene pravice – odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda – lastnina zavoda
nesprejemljivo in v nasprotju s kontekstom Odloka je stališče, da pojem razpolaganja vsebinsko zajema zgolj pravico uporabe in upravljanja s premoženjem tožnika kot ustanovitelja tožene stranke. Z 2. odstavkom 20. člena in 2. odstavkom 23. člena Odloka je tudi po ustanovitelj dejansko prenesel svojo lastninsko pravico iz 1. odstavka 20. člena Odloka na zavod. Drugačno tolmačenje Odloka bi pomenilo izigravanje upnikov zavoda.
Postavljeni stožec ne predstavlja neznatne ovire, ampak gre za poseg, zaradi katerega se pri vožnji na parkirišče in z njega vozila zaradi manevriranja dalj časa zadržujejo na cesti. Obstaja nevarnost poškodovanja vozila zaradi trčenja ob stožec z železno palico.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078271
ZFPPIPP člen 219, 220. OZ člen 421. ZPP člen 190.
izpodbijanje potrjene prisilne poravnave - razveljavitev prisilne poravnave – odstop terjatve med pravdo - aktivna legitimacija v primeru cesije – zahtevek na plačilo v korist prejemnika terjatve – irelevančna teorija
S pravnomočnostjo sklepa o razveljavitvi prisilne poravnave pridobi sklep o potrditvi prisilne poravnave moč izvršilnega naslova za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave v celotnem znesku ugotovljene terjatve.
Cesija ustvarja singularno nasledstvo samo na materialnopravnem področju, medtem ko na procesnem, če ni soglasja tožnika (cedenta), toženca (cesussa) in cesionarja, te moči nima. Tožnik mora zato v primeru odstopa terjatve tožbeni zahtevek spremeniti tako, da ga prilagodi nastali odsvojitvi (relevančna teorija), medtem ko mu tožbenega zahtevka ni treba spremeniti (ga pa lahko), če pride do odtujitve na strani toženca (irelevančna teorija). Potreba po prilagoditvi zahtevka ne izhaja iz procesnega zakona, temveč jo narekujejo določbe materialnega zakona, ki med drugim opredeljujejo upravičence in zavezance iz materialnopravnih razmerij. Glede na njih mora namreč toženi stranki biti v tem postopku omogočeno, da glede na ugotovljeno odsvojitev uveljavlja morebitne ugovore, ki jih ima do cesionarja.
neupravičena obogatitev - zastaranje zahtevka - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem – predhodno odločanje o storitvi kaznivega dejanja v pravdi na povrnitev škode
Kljub temu, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnici zaradi prehoda premoženja nastala škoda, je denarno terjatev presojalo kot terjatev iz naslova neupravičene pridobitve. To pomeni, da je njen obstoj ugotovilo na osnovi drugačnega dejstvenega substrata od tistega, ki bi utemeljeval obstoj odškodninske terjatve. Za denarno terjatev pa je navedeno vsebinskega pomena. Zato je zmotna uporaba določil OZ, ki se nanašajo na zastaranje odškodninskih terjatev.
Ker v postopku tudi ni bilo zatrjevano, da bi bila toženka pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, za uporabo 353. člena OZ ne bi bilo podlage niti v primeru, če bi tožnica zatrjevala obstoj odškodninske terjatve zoper toženko. Sodišče druge stopnje navedeno zaključuje tudi ob upoštevanju načelne možnosti odločanja o obstoju kaznivega dejanja, s katerim je bila povzročena škoda, kot o predhodnem vprašanju v pravdi, če v zvezi s takšnim kaznivim dejanjem kazensko sodišče ni izdalo nobene odločbe, na katero bi bilo pravdno sodišče vezano.
začasna odredba v nepravdnem postopku - regulacijska odredba - nastanek znatne škode leasingodajalcu zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine s strani leasingojemalca
Regulacijsko začasno odredbo je dopustno izdati le v primerih, ko je to edini možni način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena.
Res ni nujno, da škodo v primeru oddaje v najem predstavlja zgolj izguba najemnine. Najemodajalec najemniku odgovarja tudi za škodo, ki slednjemu nastane zaradi pravnih napak stvari kot tudi zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti izročitve stvari najemniku v rabo. Pogodbena škoda pri tem ni omejena zgolj na najemnino, pač pa dolžnik odgovarja za vso navadno škodo ter izgubljeni dobiček, ki bi ju dolžnik moral pričakovati ob kršitvi pogodbe kot možni posledici kršitve pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali ki bi mu morala biti znana.
Tožeča stranka mora izkazati, da bi ji uspeh v pravdi (ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe), odprl možnosti, da v nadaljnjem sodnem ali kakšnem drugem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki ji jo zagotavlja zakon. Korist, ki jo tožeča stranka pričakuje od ugotovitvene tožbe, pa mora biti pravna.
določitev preživnine – zvišanje preživnine – preživninske potrebe – redno šolanje – študent – otrokov zaslužek iz dodatnega dela
Nobenega dvoma ni, da so se preživninske potrebe tožnice bistveno povečale, saj je bila preživnina določena leta 1995, ko je bila tožnica stara tri leta, tožnica pa je sedaj stara 21 let in je študentka.
Dokler bo tožnica izpolnjevala študijske obveznosti, bo toženec zavezan plačevati preživnino. Obveznost tožnice je izpolnjevanje študijskih obveznosti, zaslužki, ki jih prejema z dodatnim delom so namenjeni kritju njenega višjega standarda, ker preživninska obveznost, kot je naložena tožencu, zagotavlja kritje le najnujnejših potreb tožnice, pri čemer pri določitvi preživnine tudi niso bili upoštevani stroški tožnice, vezani na zabavo, počitnice, zavarovanje in popravila avtomobila ter podobni stroški.
OZ člen 86. ZSPDPO člen 4, 6, 7, 8, 19, 22, 22/1, 22/1-3.
razpolaganje s stvarnim premoženjem občine – menjalna pogodba – neposredna pogodba – ničnost pogodbe – nasprotovanje prisilnim predpisom – vrednost nepremičnin – skrbnost strank – zmanjšanje vrednosti premoženja občine
Neposredna prodaja nepremičnine občine predstavlja (zakonsko) izjemo, zato kršitev zakonskih določb že predstavlja razlog za ničnost pogodbe, saj je v nasprotju s prisilnimi predpisi. Od nasprotne pogodbene stranke, ki sklepa menjalno pogodbo z občino, se zato zahteva potrebna skrbnost pri ugotavljanju prave vrednosti cene nepremičnin, ki so predmet menjalne pogodbe, saj je pogodba veljavno sklenjena le v primeru, če so izpolnjene predpostavke iz 3. alineje prvega odstavka 22. člena ZSPDPO, med katere spada tudi zahteva, da pogodbeni stranki menjalne pogodbe določita pravo (realno) vrednost nepremičnin, ki so predmet menjalne pogodbe in na ta način upoštevata zakonsko dolžnost, da se vrednost premoženja s sklenitvijo menjalne pogodbe za občino ne sme (bistveno) zmanjšati.
ZZK-1 člen 91, 91/6-1, 125a. Pravilnik o zemljiški knjigi člen 11.
maksimalna hipoteka - zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa - pomanjkljiv zemljiškoknjižni predlog - nenavedba podatka o višini terjatve, glede katere je dogovorjena neposredna izvršljivost - obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov preko kvalificiranih predlagateljev
V 1. točki šestega odstavka 91. člena ZZK-1 je izrecno predpisano, da se ob zaznambi neposredne izvršljivosti navede podatek o terjatvi, glede katere je dogovorjena neposredna izvršljivost. Tudi v elektronskem obrazcu so upoštevane vse zahteve, ki jih glede na vrsto predlaganega vpisa zahteva zakon.
vmesna sodba - odločitev o podlagi tožbenega zahtevka - omejitev zavarovalne vsote in odbitne franšize
Odločitev o omejitvi zavarovalne vsote in odbitni franšizi ne sodi v izrek vmesne sodbe, saj se ne nanaša na temelj tožbenega zahtevka, temveč na višino tožbenega zahtevka, o čemer pa sodišče odloča šele v postopku po pravnomočnosti vmesne sodbe.
SPZ člen 32. OZ člen 62, 62/3. ZPP člen 111, 111/4.
motenje posesti – rok za vložitev tožbe – materialni prekluzivni rok – iztek roka – analogna uporaba določb OZ
Za iztek roka za vložitev tožbe zaradi motenja posesti se po analogiji uporablja tretji odstavek 62. člena OZ, po katerem se v primeru, ko zadnji roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela, za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076730
OZ člen 240, 481, 963. ZPP člen 252, 252/2.
garancija za brezhibno delovanje stvari – poslovna odškodninska odgovornost – obrnjeno dokazno breme – regresni zahtevek – subrogacija - izvedenec – obseg in predmet izvedenskega mnenja
Tožena stranka bi se svoje odgovornosti lahko razbremenila le, če bi dokazala zunanji vzrok požara. Gre za odgovornost, ki se približuje objektivni odgovornosti in ki breme rizikov nalaga v sfero stranke, ki jih zaradi svojega specifičnega položaja lažje obvladuje.
Terjatev tožnikov, ki temelji na prvem odstavku 104. člena ZOR (ta se v zadevi uporablja na podlagi 1060. člena sedaj veljavnega Obligacijskega zakonika - OZ), ki določa, da mora, če je pogodba nična, vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe, zastara v splošnem 5 letnem zastaralnem roku po 371. členu ZOR. Odškodninska terjatev na podlagi 108. člena ZOR, izhaja iz nepogodbene odškodninske obveznosti nasprotne pogodbene stranke, za katero pa ne veljajo zastaralni roki, določeni za zastaranje terjatev iz posameznih pogodb, temveč zastaralni roki iz 376. člena ZOR, ki urejajo zastaranje odškodninskih terjatev.
SPZ člen 48. ZD člen 32. ZPP člen 216, 243. ZZZDR člen 124.
pogoji za izločitev nepremičnega premoženja iz zapuščine - vlaganja v nepremičnino - skupno življenje z zapustnikom
Pritožnica zmotno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje njeno posojilo iz leta 1959 šteti kot prispevek, ki je ohranil materino premoženje. S posojilom je pritožnica pridobila obligacijsko terjatev, ki je ne more spremeniti v stvarnopravni delež na nepremičnini, če se ni tako dogovorila s posojilojemalko. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica s pokojno za časa njenega življenja ni drugače uredila njunega premoženjskopravnega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063598
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2, 337. OZ člen 435, 462, 462/2.
kupoprodajna pogodba – trditvena podlaga – dokazno breme – izvedba naroka – spor majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno razpisati naroka, saj je po prejemu pripravljalne vloge ugotovilo, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov. Izvedbe naroka namreč ni predlagala nobena od pravdnih strank, tožena stranka pa se o dejstvih, ki jih je tožeča stranka navedla v pripravljalni vlogi ni izjasnila, zato jih je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neprerekana in posledično za priznana.