razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas
Toženka ni dokazala obstoja zakonitega razloga za sklenitev tretje pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V skladu s prvim odstavkom 54. člena ZDR-1 se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko sklene le izjemoma, kadar obstaja eden izmed zakonsko določenih razlogov. Med njimi je tudi začasno povečan obseg dela, vendar mora delodajalec za obstoj tega razloga izkazati konkretne in preverljive okoliščine, ki začasno povečanje dela utemeljujejo. Negotovost glede prihodnjih poslovnih odločitev, zmanjševanje obsega dela, reorganizacija ali morebitno prenehanje dejavnosti ne predstavljajo zakonitega razloga v smislu 54. člena ZDR-1.
Ker je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena brez zakonitega razloga, se v skladu s 56. členom ZDR-1 šteje, da je bila sklenjena za nedoločen čas.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno oziroma najmanj preuranjeno izdalo (zgolj podredno predlagano) delno sodbo na podlagi pripoznave (314. člen v zvezi s 316. členom ZPP), namesto da bi skladno s (primarnim) predlogom strank pripravilo pisni predlog sodne poravnave. Sodišče je dolžno spoštovati avtonomijo volje strank v pravdnem postopku oziroma načelo dispozitivnosti (3. člen ZPP).
prekrškovni postopek - nagrada in stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika
Zagovornik storilca (ki mu je sodišče prve stopnje zmotno sledilo) očitno napačno meni, da je treba uporabiti tudi podtočko a) tretje alineje točke 1 tar.št. 41 OT. V primeru, da je predpisana stranska kazen, sta obe podtočki določeni alternativno. Drugačno stališče bi pomenilo, da je zagovornik upravičen do višje nagrade, če je predpisana manjša stranska sankcija.
ZDSS-1 člen 72, 75. ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/3, 274, 274/1.
zavrženje tožbe kot prepozne - potek roka za vložitev revizije - predhoden preizkus tožbe - začetek teka roka
Pravočasnost tožbe je v socialnem sporu procesna predpostavka, ki mora biti podana za vsebinsko obravnavanje tožbe. Tožba je pravočasna, če je skladno z določbo 72. člena ZDSS-1 vložena v roku 30 dni od vročitve dokončne odločbe, ki se s tožbo izpodbija. Gre za procesni predpostavki, ki morata biti podani, da je socialni spor dopusten. Določbo 72. člena ZDSS-1 je pri predhodnem preizkusu tožbe potrebno uporabiti v povezavi z določbo 75. člena ZDSS-1. Na rok 30 dni pazi sodišče po uradni dolžnosti.
ZDR-1 člen 34, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 204, 204/1, 204/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - tatvina - posredni ali indicijski dokazi - zaprt krog med seboj povezanih indicev
Za ugotovitev, da je delavec storil dejanje, ki se mu očita v izredni odpovedi, (le) na podlagi indicev mora biti izpolnjen pogoj, da gre za niz nedvoumno ugotovljenih indicev, ki so med seboj trdno in logično povezani ter se dopolnjujejo tako, da tvorijo sklenjen krog (indični krog), na podlagi katerega je mogoče z gotovostjo sklepati, da je delavec očitano kršitev storil.
CESTE IN CESTNI PROMET - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00088811
OZ člen 172, 172/1, 299, 299/2. ZCes-1 člen 15, 15/1, 15/2, 16, 16/1, 20, 20/1.
odškodninska odgovornost države - državna cesta - vzdrževanje državnih cest - prometna signalizacija - prometna nezgoda - vzrok prometne nesreče - dopolnilne table - hitrost vožnje - vzročna zveza - ratio legis vzročnost - pripombe strank na izvedensko mnenje - običajni pogrebni stroški - zamudne obresti - stroški za pogreb
Namen predpisov o vzdrževanju cest in opremljanju cest s prometno signalizacijo je v zagotovitvi varnosti prometa in preprečitvi prometnih nezgod. Če tisti, ki je dolžan izvrševati te predpise, to opusti ter ob tem nastane škodna posledica takšnega tipa, ki jo skušajo prav ti predpisi preprečiti, tedaj se njegovi opustitvi pripiše pravno relevantni vzrok nastanka škodne posledice.
Če sodišče oceni, da pripombe stranke na izdelano izvedensko mnenje niso takšne, da bi bilo treba od izvedenca zahtevati njegova dodatna pojasnila (ker ne vzbujajo dvoma v jasnost, pravilnost in popolnost izvedenskega mnenja), sodišče ni dolžno zahtevati dopolnitve izvedenskega mnenja. Iz obrazložitve sodbe pa mora izhajati opredelitev do tistih strankinih pripomb, ki so za odločitev bistvenega pomena.
Do povrnitve stroškov za pogreb je upravičen tisti, ki je te stroške plačal, pri čemer krog upravičencev do povrnitve stroškov pogreba z zakonom ni omejen na osebe, ki imajo položaj pokojnikovega bližnjega. Sodišče prve stopnje je utemeljeno priznalo stroške prevoza pokojnika v državo pogreba, ki je država pokojnikovega stalnega prebivališča, kjer prebiva tudi njegova družina.
Tožničina kršitev obveznosti iz delovnega razmerja ni hujša kršitev v smislu 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj so bile ugotovljene spremljajoče okoliščine, ki takšne presoje ne utemeljujejo.
stečajni postopek - pravni interes za pritožbo - oddajanje premoženja v najem - upravljanje stečajne mase - najemna pogodba
V postopkih insolventnosti se upoštevaje določbo prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo določbe ZPP in v skladu z določbo 343. člena ZPP mora pritožbeno sodišče paziti, da je pritožba dovoljena. Dovoljena pa je takrat, ko ima pritožnik pravni interes za pritožbo. Pritožbeni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe in mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi.
Pritožbeno sodišče soglaša z navedbami upraviteljice, da v ZFPPIPP ni predvideno posebno postopanje upravitelja v primeru oddajanja premoženja stečajnega dolžnika v najem. Oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem spada med upravljanje stečajne mase (prim. 1. točko 322. člena ZFPPIPP).
ugovor zoper načrt razdelitve - razdelitev posebne razdelitvene mase - razrešitev stečajnega upravitelja
Upravitelj je tisti, ki je dolžan pripraviti popolno poročilo o poplačilih, sodišče prve stopnje pa je tisto, ki nato preveri, katero stališče je pravilno, torej ali je upnik poplačan v skladu s pravili stečajnega postopka ali ne. Sodišče ne more odločiti na podlagi nekonkretiziranih navedb upravitelja, da so zavarovane terjatve poplačane v celoti, ko na drugi strani upnik zatrjuje, da to ne drži.
Upravitelj se razreši, če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan, kar nespoštovanje navodil sodišča prav gotovo je. Pritožbeno sodišče opozarja, da ne glede na to, da je bila zahteva upnika za razrešitev upravitelja pravnomočno zavrnjena, to ne pomeni, da njegova razrešitev ni mogoča tudi po uradni dolžnosti (119. člen ZFPPIPP).
OZ člen 299, 299/2, 378, 378/1. ZDR-1 člen 200, 200/4.
čista denarna terjatev - zakonite zamudne obresti - nastop zamude - vložitev tožbe - neposredno sodno varstvo - tek zakonskih zamudnih obresti
Tudi pri čistih denarnih terjatvah iz delovnega razmerja se datum nastanka zamude presoja po določbi 299. člena OZ, ne pa glede na datum vložitve tožbe po četrtem odstavku 200. člena ZDR-1.
ZDSS-1 člen 56. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZRTVS-1 člen 1, 2. ZRTVS-1B člen 22, 22/3. ZKolP člen 2, 2/1. OZ člen 72, 73, 93. ZSDU člen 95. ZDR-1 člen 10, 89, 89/1, 89/1-3, 89/1-4, 89/1-5. Statut javnega zavoda RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA (2006) člen 40, 84. Aneks št. 14 h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija (2022) člen 7.
Obstaja verjetnost, da ni bil izpolnjen že formalni pogoj, ki se zahteva za sklenitev kolektivne pogodbe po prvem odstavku 2. člena ZKolP, saj v. d. generalnega direktorja ni imel veljavnega pooblastila oziroma je svoja pooblastila prekoračil (72. in 73. člen OZ), kar pomeni, da gre za neobstoječ pravni posel, saj predlagatelj pravnega posla ni odobril.
Možnost preprečitve sprejetja katerega koli splošnega akta pomeni prevzemanje nalog vodenja in upravljanja predlagatelja, za katere je pooblaščena uprava, ter globok poseg v avtonomijo predlagatelja kot delodajalca. Ker je verjetno, da bo v prihodnje prišlo do take blokade sprejemanja splošnih aktov pri predlagatelju zaradi določbe točke 2 Kolektivne sporazuma, škode zaradi negotovosti, ali bodo predlagani splošni akti sprejeti, oziroma zamika njihovega sprejetja daleč v prihodnosti pa ne bo mogoče odpraviti z učinkom za nazaj, je predlagatelj s stopnjo verjetnosti izkazal pogoj iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode.
Pri ugotavljanju verjetnega nastanka bodoče težko nadomestljive škode ni treba izkazati, da ta že nastaja, zadostuje verjetnost, da bo do njenega nastanka brez začasne odredbe prišlo.
V zvezi s predlagano začasno odredbo je podana reverzibilnost, saj bodo v primeru odpovedi, premestitev ipd., ki jih bo v času zadržanja sprejel predlagatelj, delavci lahko uveljavljali sodno varstvo in dosegli reintegracijo (če bodo to uveljavljali). V primeru pravnomočno zavrnjenih zahtevkov bodo lahko zahtevali obnovo postopka. Kolektivni dogovor ni spremenil pogojev glede sodnega varstva v zvezi z odpovedmi in ne vpliva na tek prekluzivnega roka za vložitev tožbe, tako da morajo delavci predlagatelja, če zatrjujejo nezakonitost odpovedi, v vsakem primeru pravočasno vložiti tožbo na sodišče.
ZPIZ-2 člen 403. ZPIZ-1 člen 143, 144, 145, 147, 149.
telesna okvara - invalidnina - seznam telesnih okvar
Vrste in stopnje telesnih okvar določa Odredba o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar v Seznamu telesnih okvar. Za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro je torej najprej potrebno, da gre za telesno okvaro, kot je le-ta določena v že omenjenem Seznamu TO. Tožnik ima zaradi zdravstvenega stanja oteženo aktivnost in je pri njem potreben večji napor pri zadovoljevanju življenjskih potreb. Glavni razlog za to je debelost, vendar pa debelost ni stanje, za katero bi se lahko ugotovilo telesno okvaro po že omenjenem Seznamu TO. Ugotovljene okvare gibal, kjer so v ospredju bolečine v nogah in križu z dobro ohranjeno gibljivostjo v sklepih, nadalje sindrom obstruktivne apneje v spanju, lažja motnja pljučne funkcije in srčno popuščanje, kot je bilo ugotovljeno pri tožniku ne pomenijo telesne okvare, kot so le-te določene v Seznamu TO.
BANČNO JAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00090055
ZIZ člen 272.
stališča SEU - euro skladna razlaga prava - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - kreditna pogodba v CHF - obstoj verjetnosti terjatve - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja
Stališča SEU se ne nanašajo neposredno na nacionalno zakonsko ureditev, ampak povedo, kako je treba razlagati evropsko pravo. Sodišče države članice je dolžno upoštevati tako oblikovano pravilo in z razlago domačega prava zagotoviti, da bo učinek skladen z evropskim pravom, kot ga je razložilo SEU.
Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni, da se na podlagi zatrjevanih pojasnil povprečen potrošnik (in torej tudi tožnica) ni mogel zavedati, da so valutna razmerja povsem nestabilna, da so nihanja lahko zelo visoka in da v dolgoročnem pogodbenem razmerju do tega lahko kadarkoli dejansko pride. Glede na to, da velika nihanja lahko privedejo do bistvenega zvišanja tako posameznih obrokov kot končne cene kredita, bi šele pojasnilo, ki bi tožnici predočilo realnost ti. črnega scenarija, zadostovalo za sklep, da se je tožnica mogla zavedati razsežnosti tveganj, povezanih s sklenitvijo pogodbe.
Kot je Vrhovno sodišče utemeljilo v (javno dostopni) sodbi II Ips 24/2025 z dne 18. 6. 2025, vsebina dolžnega pojasnila (dolžnost razkritja bistvenih značilnosti pogodbe, ki so bila njej kot strokovnjakinji znana, kreditojemalcu kot potrošniku pa ne) korenini v načelu vestnosti in poštenja, ki ga je bila toženka dolžna spoštovati že ob sklenitvi obravnavane pogodbe.
V sodni praksi utrjeno je stališče, da je neopravljena ali pomanjkljivo opravljena pojasnilna dolžnost v neskladju z profesionalno skrbnostjo banke in pomeni ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (4. alineja prvega odstavka 24. člena ZVPot), kar vodi k presoji o nepoštenosti pogodbenega pogoja in ničnosti kreditne pogodbe.
sodna izvršba davčnih obveznosti - ugovor po izteku roka - vrsti red vračunavanja plačil - vrstni red plačila davka - vrsta davka - zapadlost neplačanih zaporednih obveznosti
Če davki dospejo v plačilo istočasno, vrstni red plačila določi zavezanec za davek; če zavezanec za davek ne določi vrstnega reda plačila, ga določi davčni organ in pri tem upošteva, da se najprej poravnajo obveznosti, katerih izpolnitev je manj zavarovana. Že iz samega seznama izvršilnih naslovov v tej zadevi izhaja, da izterjevani davki, tudi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, niso zapadli istočasno. Če zavezanec za davek pri davčnem organu plačuje več vrst davkov in njim pripadajočih dajatev ter plačani znesek ne zadostuje za poplačilo vseh vrst davkov in njim pripadajočih dajatev, se s plačilom poravna davek, ki ga zavezanec za davek navede na plačilnem instrumentu, in sicer po vrstnem redu prej dospele obveznosti te vrste davka, nato pa drugi davki, po vrstnem redu dospelosti posamezne vrste davka. Že iz seznama izvršilnih naslovov je razvidno, da dolžnik upniku dolguje več različnih vrst davkov.
sklep o dedovanju - krog zakonitih dedičev - obrazloženost sklepa - pripravljalna dejanja - poizvedbe sodišča - podatki iz uradnih evidenc - oklic neznanim dedičem - subsidiarnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zapuščinski postopek se uvede po uradni dolžnosti, ko sodišče izve, da je kdo umrl ali da je razglašen za mrtvega (164. člen ZD). Tudi ko je postopek že uveden, ga sodišče še naprej vodi po uradni dolžnosti in pazi, da so pravice strank čim prej ugotovljene in zagotovljene. Zapuščinsko sodišče se ne more kar zanesti na podatke, ki mu jih v postopku posredujejo udeleženci, ampak se mora tudi samo prepričati, kdo so dediči zapustnika. Vabilo dedičev z oklicem (206. člen ZD) se lahko uporabi šele subsidiarno, če se dedičev na drug primeren način ne da ugotoviti.
ZPIZ-2 člen 41, 42, 42-2, 108, 111. ZDSS-1 člen 72. ZPP člen 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-12, 347, 347/2, 354, 354/1, 358, 358-6.
delna invalidska pokojnina - vključenost v obvezno pokojninsko zavarovanje v tretji državi - izplačevanje delne invalidske pokojnine - pogoji za pridobitev pokojnine - minimalna pokojninska doba - res iudicata - upoštevanje podatkov po uradni dolžnosti - delno zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb postopka
Kljub dejstvu, da tožniku pripada pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine, slednje ne pomeni, da se mu s tem dnem prične izplačevati pokojnina. Kot oviro za začetek izplačevanja pokojnine, je sodišče pravilno opredelilo vključenost tožnika v obvezno socialno zavarovanje. Po prenehanju obveznega zavarovanja, bo odpadla zakonsko določena ovira in sorazmerni del invalidske pokojnine se mu bo lahko pričel izplačevati.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 120, 120/2, 259, 259/3. ZZVZZ člen 2.
pravica do medicinsko tehničnega pripomočka - medicinsko tehnični pripomočki - zahteva za povračilo stroškov - izjemen primer - pravica do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja
V spornem obdobju veljavni tretji odstavek 259. člena Pravil OZZ je določal, da zavod lahko izjemoma odobri zavarovani osebi medicinski pripomoček, zdravilo ali živilo oziroma celotno ali delno povračilo stroškov, ki niso pravica. 4-točkovna ortoza za komolec na zaklep ni določena kot pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, naslednji pogoj, ki je ključen za odobritev nakupa medicinskega pripomočka, pa je izjemnost primera. Razlog za priznanjeje izjemno zdravstveno stanje ali pa izjemnost glede načina terapije. Kot je to strokovno prepričljivo pojasnil sodni izvedenec, gre v tem primeru za izjemnost.
začasna odredba o stikih - ukinitev stikov - izvedensko mnenje - varstvo koristi otroka - nasilje nad otrokom - ogroženost otroka - stiki pod nadzorom - psihična obremenitev otroka - stiki v korist otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Ker je pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe posebej poudarjeno načelo hitrosti, sodišče o njem praviloma odloča na podlagi mnenja CSD, le izjemoma že v postopku za izdajo začasne odredbe angažira izvedenca.
upravljanje stečajne mase - oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem - višina najemnine - soglasje k pogodbi - soglasje sodišča
Oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem spada med upravljanje stečajne mase (prim. 1. točko 322. člena ZFPPIPP). Zakon za tak primer določa, da mora upravitelj pred sklenitvijo pogodbe ali izvedbo drugega pravnega posla pridobiti soglasje sodišča, ni pa zakonsko predviden noben postopek, po katerem bi moral upravitelj oddati predmet najema. Prav tako ni predviden noben postopek, ki bi omogočil, da se doseže najvišja možna najemnina.
Pritožbo, ki jo v imenu psihiatrične bolnišnice vloži oseba, ki ni njen zakoniti zastopnik niti pooblaščenec z opravljenim pravniškim državnim izpitom, sodišče kot nedovoljeno zavrže.