invalidska pokojnina - starostna pokojnina - pravica do izbire med pokojninama
Pravica do izbire med pokojninama je urejena v 177. členu ZPIZ-1. Zavarovanec, ki v določenem trenutku izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja, lahko uživa le eno od njih po lastni izbiri. To ne pomeni, da izgubi pravico do druge pokojnine, uživa lahko le eno, pravica do druge pa mu miruje. Tožniku je bila priznana pravica do invalidske pokojnine in pravica do starostne pokojnine. Tožnik je tako pridobil in izpolnil pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji in lahko uživa le eno od njih po lastni izbiri, kakor to določa prvi odstavek 177. člena ZPIZ-1. S to določbo je urejen tako imenovani stek več pokojnin, zavarovanec lahko vse pokojnine uveljavi, ne more pa sočasno uživati vseh, za katere izpolnjuje pogoje, temveč le tisto pokojnino, za katero se sam odloči. Tožnik je izbral starostno pokojnino. Zato je tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal odpravo upravnih odločb toženca o odmeri invalidske pokojnine, utemeljen.
ZST-1 člen 11, 11/1. ZSVarPre člen 28, 28/2, 28/2-10.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – denarna socialna pomoč – prestajanje zaporne kazni – izjava o premoženjskem stanju – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Sodišče prve stopnje bi moralo glede vsebino toženčeve vloge t.i. „ugovor“ upoštevati v smislu vsebinske dopolnitve k izjavi o toženčevem premoženjskem stanju. V vlogi je toženec pojasnil, da socialne pomoči ne more uveljavljati oziroma do nje, skladno z določbo 10. točke drugega odstavka 28. člena ZSVarPre, ni upravičen, ker se nahaja v zaporu. Navedeno vsebinsko dopolnitev pa bi moralo prvo sodišče upoštevati in vlogo za oprostitev plačila sodnih taks celostno obravnavati, upoštevaje podatke, ki jih je pritožnik navedel v izjavi o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju družinskih članov, ne pa predloga za oprostitev plačila sodnih taks zavreči.
Zaveza sedaj pokojne, da podarjenega ji premoženja ne bo odtujila osebi, ki ni njen ožji družinski član, je čisto osebna zaveza, ki dedičev ne zavezuje.
Ker je predmet sodnega postopka zahtevek tožnice za odpravo odločbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in sklepa Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS ter priznanje pravic po ZJSRS, ne gre za spor, glede katerega bi bila bodisi na podlagi določbe 31. člena ZDSS-1 bodisi na podlagi določbe 367. člena ZPP revizija dovoljena na podlagi samega zakona. Zato je sodišče prve stopnje revizijo tožnice utemeljeno zavrglo, saj revizija ni dovoljena že po samem zakonu in je tudi Vrhovno sodišče RS predhodno ni dopustilo (2. odstavek 373. člena ZPP).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpravnina - odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
Tožnik je podal zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki, ker mu tožena stranka v obdobju šestih mesecev plač za avgust, september, oktober in november 2012 ni izplačala ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku. Zato je skladno z drugim odstavkom 112. člena ZDR upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
Tožniku, ob izkazani kršitvi tožene stranke iz prvega odstavka 112. člena ZDR, ni treba posebej dokazovati še pogoja iz 110. člena ZDR, tj. da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Pri presoji, ali je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca, je odločilno le, da je na strani delodajalca podan razlog iz prvega odstavka 112. člena ZDR, subjektivni razlog pa se v primeru izredne odpovedi delavca predpostavlja. To pomeni, da je tožnik s tem, ko je dokazal, da so mu bile plače izplačane prepozno (dejanski stan iz 4. alineje prvega odstavka 112. člena ZDR), izpolnil pogoj iz 110. člena ZDR, da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka, ki so ji nastali z vložitvijo tožbe, saj je tožena stranka šele tekom postopka izpolnila tožbeni zahtevek, tožnica pa je tožbo pravočasno umaknila (1. odstavek 158. člena ZPP).
regres za letni dopust - prevzemnik - prevzem terjatev
Iz 1. člena pogodbe o zaposlitvi, sklenjene med tožnico in toženo stranko, izhaja, da je bila tožnica prevzeta k toženi stranki, saj je bil vsaj del podjetja, kot organiziran skupek virov za opravljanje gospodarske dejavnosti, v katerem je delala tožnica, s C. d. d. (tožničin prejšnji delodajalec) prenesen na toženo stranko. Tožena stranka ima zato položaj prevzemnika. Ta je po 4. odstavku 73. člena ZDR solidarno odgovorna za terjatve delavcev (tožnice), nastale do datuma prenosa. Zato je podana pasivna legitimacija tožene stranke v tem sporu za plačilo regresa za letni dopust za leto 2011 in sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2012, ko je bila tožnica v delovnem razmerju pri prejšnjem delodajalcu C. d. d., čeprav ji je bila ta terjatev priznana v likvidacijskem postopku bivšega delodajalca. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
ZPDZC člen 11. ZDR-1 člen 13, 18, 56. ZProst člen 5, 5/2, 12, 13, 13/2, 18.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Tožnik je v spornem obdobju pri toženi stranki opravljal delo po „pogodbi o volonterskem usposabljanju“. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da delo po takšni pogodbi ni skladno z veljavno zakonodajo in gre za delo na črno. Poleg tega pogodbi o volonterskem usposabljanju nista bil sklenjeni zaradi strokovnega usposabljanja zaradi priprave na strokovni izpit, saj je tega po končanem pripravništvu tožnik že opravil. Ker je tožnik delo pri toženi stranki opravljal samostojno in je pripravništvo ter strokovni izpit že opravil, kar pomeni, da ni šlo primarno za usposabljanje, temveč je šlo za dejansko samostojno opravljanje dela, je v spornem obdobju obstajalo delovno razmerje kljub temu, da manjka plačilo za delo kot element delovnega razmerja.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je med tožnikom in toženo stranko obstajalo delovno razmerje za čas od 1. 5. 2014 do 3. 6. 2014, saj po tem datumu tožnik ni več prihajal na delo in ni bil s toženo stranko v nobenem razmerju, ki bi lahko imelo elemente delovnega razmerja. Skladno z ustaljeno sodno prakso mora delavec v primeru, da dejansko delovno razmerje že preneha, uveljaviti in doseči ugotovitev nezakonitega prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Tega tožnik v predmetnem individualnem delovnem sporu ni uveljavljal, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek po 3. 6. 2014, ko tožnik ni več prihajal na delo.
pripojitev - izbris družbe iz sodnega registra - prekinitev pravdnega postopka
Ker je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve k prevzemni družbi, je tožena stranka kot pravna oseba z izbrisom prenehala obstajati. Ker 205. člen ZPP v 3. točki 1. odstavka določa, da se postopek prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati, se tako postopek prekine po samem zakonu in ne po odredbi sodišča, ki lahko odredi prekinitev postopka po določbah 206. člena ZPP. Glede na to, da gre za prekinitev postopka po samem zakonu, pritožbenih navedb o tem, da ni razlogov za prekinitev postopka, ni mogoče upoštevati, saj je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno.
ZPP člen 116, 116/1, 117, 177/, 117/3, 120, 120/, 120/2. ZDSS-1 člen 72. ZPIZ-2 člen 171. ZPIZ-1 člen 252.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - narava roka - procesni rok - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Rok za vložitev tožbe je procesni rok, zato je vrnitev v prejšnje stanje dopustna, če so za to izpolnjeni pogoji, določeni v ZPP, torej, če je predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen pravočasno in če je utemeljen. Zaradi zmotnega materialno pravnega stališča, da rok za vložitev tožbe predstavlja materialno pravni rok in zato vrnitev v prejšnje stanje ni dopustna, je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine člen 71. OZ člen 299, 378, 378/1.
obveznost plačila - plačilo plače - dogovor v pogodbi o zaposlitvi
Tožnica je imela v 17. členu pogodbe o zaposlitvi določeno osnovno bruto plačo v višini 1.561,30 EUR, s tem da je upravičena tudi do dela plače za delovno uspešnost in do dodatkov v skladu z ZDR in akti delodajalca, za izračun katerih je osnova osnovna plača tožnice za polni delovni čas. Na podlagi teh določil tožena stranka ni imela osnove za znižanje dogovorjene plače tožnici. Tožena stranka tudi ni dokazala, da bi za znižanje plač obstajal utemeljen razlog (npr. nedoseganje vnaprej določenih individualnih ali skupinskih delovnih rezultatov). Ker iz tožničinih plačilnih list za obdobje od februarja 2009 do januarja 2011 izhaja, da ji je tožena stranka vsak mesec obračunala negativni znesek, pa za to ni imela pravne podlage, saj je tožnica skladno z določbami ZDR upravičena do plačila za delo, dogovorjenega v pogodbi o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnica upravičena do vtoževanih zneskov, zato je tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo.
ZPP člen 188, 188/3, 325. ZDR člen 6a, 6a/1, 6a/2, 45, 45/1, 45/2, 45/3. OZ člen 131.
mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca
Tožena stranka je dokazala, da očitana ravnanja (domnevno zavlačevanje z izplačilom prevoznih stroškov; izostanek sklica komisije za preizkus tožničine ocene delovne uspešnosti; onemogočanje izvajanja dodatnih ur likovne vzgoje v obliki učnih skupin; zavrnitev tožničinih predlogov za izobraževanje; zmanjšanje ur pouka, idr.) bodisi niso resnična ali jih ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožniku na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa 6.a člen ZDR. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
policist - premestitev javnega uslužbenca - razlogi za premestitev - smotrnejša organizacija delovnega procesa - delovne potrebe
Do tožnikove premestitve ni prišlo iz razloga smotrnosti, temveč zaradi osebnih razlogov, ki so temeljili na posledici ugotovitve nezakonitosti izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka pred tem podala tožniku. Zato je bila tožnikova premestitev, ki jo izpodbija v tem individualnem delovnem sporu, nezakonita. Tožena stranka namreč ni dokazala, da je bil razlog za tožnikovo premestitev v 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU, torej da je šlo za premestitev zaradi delovnih potreb.
izločitev iz zapuščine – vračunavanje daril – dokazovanje – trditveno in dokazno breme – izvedenec
Ker med pravdnima strankama dejstvo, koliko lesa je bilo posekanega, ni bilo sporno, izvajanje dokazov, ki bi to potrdili, ni bilo potrebno. Dokazni predlog za postavitev izvedenca gozdarske stroke je bil zato pravilno zavrnjen. Ker je sodišče zavrnitev tudi ustrezno obrazložilo, do postopkovnih kršitev ni prišlo.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22, 22a, 25, 31, 34a. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 127, 129, 133. ZMZPP člen 12, 12/3. Pravilnik o službi nujen medicinske pomoči člen 4.
povrnitev stroškov helikopterskega prevoza - nesreča na smučišču - tujina
Pri tožniku je prišlo do nesreče, ki se je zgodila določenega dne na smučišču v Avstriji. Sodišče prve stopnje je pravilno v skladu z ZMZPP po uradni dolžnosti ugotovilo vsebino tujega prava, ki ga je treba uporabiti (12. člen). V ta namen je od ministrstva pristojnega za pravosodje Republike Avstrije pridobilo informacije o avstrijskem socialnem pravu glede povračila stroškov helikopterskega prevoza. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je v skladu s Pravili območne zdravstvene zavarovalnice v tožnikovem primeru šteti, da gre za primarni transport s kraja nesreče pri izvajanju športa do bolnišnice, kjer se povrnejo transportni stroški pavšalno v višini 894,93 EUR in ne za nadaljnji sekundarni transport, kjer je obračunana minuta poleta zračnega transporta. Ker je bil v konkretnem primeru opravljen zgolj primarni in ne tudi sekundarni transport, ni mogoče kumulirati obeh stroškov, tako za primarni kakor za sekundarni transport, za kar se v pritožbi neutemeljeno zavzema tožnik.
odškodnina za nematerialno škodo – duševne bolečine – razžalitev dobrega imena in časti – spor majhne vrednosti – trditvena podlaga – nesklepčnost tožbe
Razen golih navedb, da je tožnik utrpel duševne bolečine zaradi prejetega elektronskega sporočila, ki ga je razžalil, osebno prizadel, mu vzbudil občutke nelagodja in mu neupravičeno odrekel spoštovanje in ugled, v tožbi ni bilo potrebnih pravno relevantnih navedb ne o intenzivnosti ne o trajanju zatrjevanih duševnih bolečin. Prav tako v tožbi tudi ni bilo konkretiziranih navedb o tem, kako so duševne bolečine vplivale na tožnika oziroma kako jih je doživljal. Zgolj prepis zakonske norme brez opredelitve in konkretizacije pravno odločilnih okoliščin o škodi, pa ne predstavlja zadovoljive podlage za ugotavljanje, ali je tožnik škodo tudi dejansko utrpel in ali zanjo utemeljeno zahteva odškodnino.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45.
zdraviliško zdravljenje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izvedenec
Po stališču pritožbenega sodišča dejansko stanje, zgolj s tem, da je sodišče prve stopnje samo preučilo ter dokazno ocenilo razpoložljivo listinsko dokumentacijo v spisu in pisno izjavo osebne zdravnice, ni bilo ustrezno razčiščeno. V predsodnem postopku se je namreč drugostopenjski organ opredelil zgolj do določenih izvidov specialista nevrologa, imenovani zdravnik pa niti do te dokumentacije ne, saj je presojal vprašanje, ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja zaradi alergijskega rinitisa. Tožnik je v postopku pred sodiščem predložil obsežno medicinsko dokumentacijo in glede na to, da sodišče ne razpolaga z medicinskim znanjem, je bilo po stališču pritožbenega sodišča potrebno, da se do omenjene dokumentacije opredeli ustrezen izvedenec medicinske stroke. Ker dejansko stanje ni bilo razčiščeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
obveznost plačila - dodatek za delovno dobo - regres za letni dopust - pobotni ugovor
Tožena stranka (delodajalec) tožnici v spornem obdobju ni izplačala nadomestil plače, sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2013 in dodatka na delovno dobo, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Dokler menica ni prvič indosirana, ni abstraktna, zato mora tožeča stranka v primeru ugovora tožene stranke dokazati obstoj z menico uveljavljene terjatve.
Če tožnik med pravdo odtuji terjatev, mora zahtevek prilagoditi tako, da zahteva izpolnitev v korist pridobitelja (relevančna teorija).
Tožena stranka lahko uveljavlja v pravdnem postopku, ki sledi ugovoru zoper sklep o izvršbi, tudi nove ugovore, sodišče pa o utemeljenosti tožbenega zahtevka sodi po stanju na dan glavne obravnave, na kateri izreče sodbo, ne pa po stanju na dan izdaje sklepa o izvršbi.
separatni stroški - potni stroški prič - najcenejše prevozno sredstvo - preložitev naroka - zakrivljeno ravnanje stranke
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku resda določa, da se pričam oziroma strankam povrnejo stroški po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom, vendar pa bi moral pritožnik ob tem tudi dokazati, da je bil v konkretnem primeru za relacijo Ljubljana-Nova Gorica-Ljubljana pričam oziroma strankam sploh na voljo avtobusni prevoz.