GZ-1 člen 107, 107/2, 108, 108/3. ZZK-1 člen 8, 8/1, 80, 80/3, 81, 81/3, 100, 100/3, 100/4, 100a.
dopuščena revizija - zaznamba spora - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - izbris iz zemljiške knjige - izbris zaznambe - inšpekcijski postopek - javni interes - predložitev listine - sprememba lastnika - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - pričakovana lastninska upravičenja - nelegalna ali neskladna gradnja - namen zakona - razlaga zakona - smiselna uporaba določb zakona - ugoditev reviziji
Zaznamba spora je usmerjena v varovanje obstoječih lastniških struktur oziroma želi tožencu po vloženi tožbi preprečiti pravno veljavno odsvojitev ali obremenitev.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo poštenega tretjega varuje le v tem, da se lahko zanese na pravice, ki so vpisane v zemljiško knjigo, ne pa tudi na pravna dejstva.
Nelegalna gradnja obstaja neodvisno od spora (o lastninski pravici), vpis takšne zaznambe pa ima zgolj deklaratorni učinek. Kasnejši vpis nelegalne gradnje v morebitna tožnikova lastninska upravičenja ne posega.
Po naravi in namenu ureditve zaznambe spora in ureditve zaznambe neskladne gradnje se pravno pravilo tretjega odstavka 81. člena ZZK-1 ne nanaša na primer zaznambe neskladne gradnje.
delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - dejansko prebivališče - zavrnitev predloga
Okoliščina bivanja na območju drugega sodišča ni samodejen razlog za prenos pristojnosti. Tako Vrhovno sodišče ravna in pristojnost prenese, kadar je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča nesorazmerno obremenjujoče za nasprotnega udeleženca ali sodišče.
V obravnavani zadevi je prevoz potreben v vsakem primeru. Pri tem ne more biti bistveno, ali bo ta trajal nekaj minut več ali manj. To velja še toliko bolj, ko okoliščine konkretnega primera ne kažejo na to, da nasprotni udeleženec ne bi bila psihofizično sposoben opraviti poti na sodišče.
Ker gre pri delegaciji pristojnosti za izjemo od siceršnje krajevne pristojnosti, jo je treba razlagati restriktivno. Poleg tega bi predlagateljica predlog že sama lahko vložila tudi pri sodišču začasnega prebivališča nasprotne udeleženke.
delegacija pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - manjše sodišče - samostojni sodniški pomočnik - zaposlitev pravdne stranke na na pristojnem sodišču - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je ena od strank zaposlena na sodišču, sama po sebi sicer prenosa pristojnosti še ne utemeljuje. To zlasti velja, kadar gre za večje sodišče, kjer so stiki med zaposlenimi ohlapnejši ali pa jih v določenem segmentu sploh ni. Drugače je, ko gre za manjše sodišče ter je položaj na sodišču zaposlene stranke po naravi tak, da prihaja v stik z večino ali vsemi zaposlenimi.
postulacijska sposobnost - laični predlog - laična vloga - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljeno izredno pravno sredstvo - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama (oziroma po zakonitem zastopniku) pa le, če ima opravljen pravniški državni izpit. Dokaz o tem mora priložiti predlogu za dopustitev revizije, sicer sodišče predlog zavrže.
Prva nasprotna udeleženka predloga ni vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sama, pri tem pa ni zatrjevala niti izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS00089654
ZPP-E člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUS-1 člen 22.
odstranitev gradbenega objekta - ugotovitve inšpektorja - zavrnitev dokaznih predlogov - sporno dejansko stanje - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali zavrnitev dokaznih predlogov tožnika (inšpekcijskega zavezanca) z izvedencem in zaslišanjem prič, predlaganih v zvezi s spornim dejanskim stanjem, iz razloga, ker sodišče sledi inšpektorjevim ugotovitvam, krši prepoved vnaprejšnje dokazne ocene in pomeni odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča (zlasti v sklepih X Ips 12/2019 in X Ips 220/2016) o tem vprašanju?
delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - dejansko prebivališče - zavrnitev predloga
Okoliščina bivanja na območju drugega sodišča ni samodejen razlog za prenos pristojnosti. Tako Vrhovno sodišče ravna in pristojnost prenese, kadar je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča nesorazmerno obremenjujoče za nasprotnega udeleženca ali sodišče.
Ne samo, da v obravnavani zadevi okoliščine konkretnega primera ne kažejo na nesorazmerno obremenitev sodišča ali nasprotne udeleženke zaradi premoščanja razdalje z dejanskega bivališča, temveč je sodišče, ki je podalo predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, glede na razdaljo celo najbližje sodišče dejanskemu bivališču nasprotne udeleženke.
laičen predlog - postulacijska sposobnost - vloga, ki jo vloži stranka sama - nedovoljen predlog - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti, zato je Vrhovno sodišče njegov predlog za dopustitev revizije zavrglo (377. člen ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - sodniška pomočnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Dejstvo, da so vse tri toženke zaposlene na sodečem sodišču, prva toženka opravlja celo funkcijo sodnice in namestnice vodje enega izmed oddelkov sodišča, predstavlja takšno okoliščino, ki bi utegnila povzročiti dvom strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in bi lahko ogrozila percepcijo javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00089841
ZS člen 113a. ZVPot člen 23, 24, 24/1. OZ člen 87, 87/1, 111, 111/2, 111/4, 190, 190/3, 193, 198, 371.
predlog za dopustitev revizije - prekinitev postopka do odločitve SEU - razlaga prava EU - razlaga direktive - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - posledice ničnosti - kondikcijski zahtevek - pravila vračanja - glavnica - obresti - obogatitev - Direktiva Sveta 93/13/EGS
Toženka v svojem predlogu za dopustitev revizije postavlja vprašanje tudi v zvezi s pravilnostjo odločitve o vrnitvenem (kondikcijskem) zahtevku (načina izračuna obveznosti plačila). Odločitev o dopustitvi revizije je tako odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je Vrhovno sodišče že zastavilo Sodišču EU v zadevi II Ips 14/2025. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 113.a člena ZS prekinilo tudi ta postopek.
spor za ugotovitev očetovstva - pravočasnost vložitve predloga - rok za vložitev otrokovega predloga za ugotovitev očetovstva - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog pristojnega sodišča za prenos pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - pravno sredstvo - obremenjenost pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Večja obremenjenost pristojnega sodišča v primerjavi z drugimi sodišči ni samostojen razlog za prenos pristojnosti v skladu z določbo 67. člena ZPP.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodnik kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
V tej zadevi je sodnik kot član tožene stranke eden od skupnih lastnikov, na katerih tožnika vtožujeta obstoj stvarne služnosti. Tožena stranka po zakonu nima sposobnosti biti stranka, vendar ni pravna oseba, njeno premoženje pa je v solasti oziroma skupni lasti članov. Sodnik sicer ni neposredni udeleženec tega postopka, vendar bo izid vplival tudi na njegov pravni položaj, saj bodo lahko nepremičnine, ki so tudi v njegovi lasti, obremenjene s služnostjo.
Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da bi sojenje na sodišču katerega sodnik je, gre pa tudi za manjše sodišče, lahko pri strankah in javnosti vzbudilo dvom o nepristranskosti sodišča.
Prenehanje pravovarstvenega zahtevka zaradi zastaranja zgolj zato, ker stranka napačno oblikuje svoj tožbeni predlog z zahtevo za sodno varstvo, h kateri je bila izrecno napotena s strani zapuščinskega sodišča, in kar je spregledalo tudi pravdno sodišče, prekomerno posega v pravico stranke do sodnega varstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00089842
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 351, 351/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. ZPotK člen 6. URS člen 2, 14, 22. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - sprememba sodne prakse - pravica do izjave - hipotekarni bančni kredit - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - Direktiva Sveta 93/13/EGS - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - varstvo potrošnikov - razlaga ZVPot - evropsko pravo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
varstvo in vzgoja - skupno starševstvo - stiki - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - pravice in dolžnosti staršev - konfliktnost med starši - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - skupno varstvo in vzgoja otroka - izvajanje starševske skrbi - določitev stikov med staršem in otrokom - strokovni pomočnik - tuj izvedenec - pomoč strokovnjaka pri izpodbijanju dokazne vrednosti izvedenskega mnenja - izvedensko mnenje - postopek z izvedencem - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje - ustno zaslišanje izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - pravica do izjave - nestrinjanje strank z izvedenskim mnenjem - izvedenec klinične psihologije - psihološki testi - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00089870
ZPP člen 67, 300, 300/1.
prenos pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti - združitev pravd v skupno obravnavanje - zapuščinski postopek - bivališče dedičev - ugoditev predlogu
Vse v predlogu opisane okoliščine, ki jih potrjujejo podatki iz elektronskega vpisnika, kažejo na to, da se bo postopek laže in hitreje opravil pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani (na območju tega sodišča tudi leži večina nepremičnin v lasti zapustnika) ter da bi bila združitev obeh zapuščinskih zadev po zakoncih lahko smotrna in ekonomična. Nujna predpostavka zanjo je pristojnost istega sodišča (prvi odstavek 300. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Vrhovno sodišče je zato predlogu za prenos pristojnosti ugodilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - prenos pristojnosti iz drugega tehtnega razloga - hitrejše in lažje obravnavanje zadeve - obstoj tehtnega razloga - objektivna nepristranskost sodišča - sklep o zavrnitvi predloga
Kot izhaja iz citirane določbe 67. člena ZPP, je lahko razlog za prenos pristojnosti zagotavljanje smotrnosti izvedbe postopka. Vrhovno sodišče ugotavlja, da vlagateljica okoliščin, ki bi utemeljevale lažjo izvedbo postopka na katerem od zunanjih oddelkov Upravnega sodišča, ne navaja.