ZPP člen 236, 347, 347/2. ZDR-1 člen 33, 34, 37, 85, 85/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pritožbena obravnava - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - utemeljenost pisnega opozorila - dokazna ocena
Obnašanje v delovnem okolju, ko je tožnik na agresiven način s povzdignjenim tonom nadrejenim izrekal besede, tudi žaljive, ki niso pomenile le konstruktivne kritike glede načina vodenja, ter je porinil stol v steno oziroma omaro, je sodišče prve stopnje ocenilo kot neprimerno in nedopustno, čemur pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. Glede na takšen zaključek dejstvo, ali je imel tožnik žaljiv namen oziroma ali je bil učinek njegovih izjav žaljiv, niti ni odločilno za samo presojo utemeljenosti pisnega opozorila ter posledično za zakonitost odpovedi iz krivdnega razloga.
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da pri toženi stranki ni bila (več) dopustna praksa, da zaposleni jemljejo izdelke za malico direktno iz pozicij komisionirnih mest v skladišču. Pravilno je ugotovilo, da četudi bi bil izdelek poškodovan ali pa bi v kartonu oziroma embalaži manjkali izdelki, tožnik namaza in drugih izdelkov iz komisionirnih mest ne bi smel vzeti.
V tem primeru, ko vlaga tožbo samo en tožnik, bi moralo sodišče prve stopnje v primeru utemeljenega procesnega ugovora pomanjkanja pravnega interesa tožnika ter litispendence zavreči tožbo ob predhodnem preizkusu. Ni razloga, da bi prekinjalo postopek in čakalo na odločitev v matičnih postopkih zaradi rešitve predhodnega vprašanja, temveč je bolj ekonomično in racionalno, če takoj odloči o teh ugovorih.
ZST-1 člen 11, 11/5, 12, 12/1, 12/5, 12a, 12a/9, 12a/10. ZPP člen 108, 108/5.
oprostitev plačila sodnih taks - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - premoženjsko stanje prosilca - izjava o premoženjskem stanju - bančne vloge - stanje na trr - poziv sodišča k dopolnitvi vloge - dopolnitev predloga za taksno oprostitev - dopolnitev v skladu s pozivom sodišča - preverjanje premoženjskega stanja po uradni dolžnosti - preverjanje podatkov v tujini - poizvedbe sodišča - dolžnost predložitve podatkov - razveljavitev - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje bi moralo v dani situaciji, ko ni pozvalo toženke na predložitev določenih listin ali če je dvomilo v resničnost podanih podatkov, samo po mednarodni poti (glej deveti in deseti odstavek 12.a člena ZST-1) preveriti stanje na tem računu ali pa v primeru nemožnosti pridobitve izpisov oziroma podatkov toženko pozvati, naj predloži izpiske transakcijskega računa v Litvi.
izterjava nedenarne terjatve - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - izvršilni naslov - določljiva obveznost - primeren izvršilni naslov - očitna pisna napaka - nadomestno dejanje - načelo formalne legalitete
Napačno je razlogovanje dolžnika o kršitvi načela formalne legalitete s tem, ko je sodišče sledilo predlagani višini stroškov iz predračuna in posledično vsebini opravil iz predračuna. S sklepom o izvršbi je sodišče dovolilo izvršbo točno tako kot glasi izvršilni naslov in skladno z izvršilnim predlogom, medtem ko založitev predujma na podlagi predračuna predstavlja le zagotovitev sredstev, ki bodo omogočala upniku na dolžnikove stroške izvršitev tistega, kar od dolžnika zahteva izvršilni naslov. V predračunu je izvajalec gradbenih storitev zgolj kot strokovnjak iz tega področja navedel materiale in storitve, na podlagi katerih bodo izvedena v izvršilnem naslovu dolžniku naložena dejanja, torej sam način realizacije za dosego namena, kot je določen v izvršilnem naslovu. O dokončni višini stroškov pa bo sodišče odločalo šele po izvedbi del, ko bo tudi presojalo, ali so bili ti za opravo dejanj iz izvršilnega naslova potrebni.
sklep o zavrženju pritožbe - zavrženje pritožbe - prepozna pritožba
Pravilna in zakonita je odločitev, da se prepozna pritožba zavrže. Pritožnik ni bil v ničemer diskriminiran, saj obravnave v tej zadevi ni bilo - postopek se je ustavil, ker tožeča stranka ni plačala sodne takse.
ZPP člen 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 5/1, 5/3, 6, 9, 9/1, 9/2, 9/4.
odločitev o stroških pravdnega postopka - stroški priče
Priča je na zaslišanje prišla z naslova B. Glede na navedeno je priča upravičena do povračila stroškov najcenejšega javnega prevoza na relaciji iz naslova B. – Dunajska cesta 22, Ljubljana in nazaj.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - vročanje po uredbi - Bruseljska uredba - izključitev družbenika - pravno priznana škoda
Škoda je términ obligacijskega prava in za postopek zavarovanja ni bistveno kakšna oblika pravno priznane škode naj bi bila upnikoma z verjetnostjo povzročena, ker to ni predmet tega postopka, temveč ali je dolžnica z verjetnostjo storila takšna ravnanja, ki utemeljujejo razloge, zaradi katerih je lahko izpolnjen zakonski dejanski stan za izključitev družbenika po tretjem odstavku 501. člena ZGD-1.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 53. SPZ člen 271, 271/2. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 1, 1/2, 38, 38/1. ZPDS člen 6, 6/1, 7, 7/2. ZPN člen 7. ZLNDL člen 2, 2/1, 2/3.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti - družbena lastnina - gradbena zemljišča v družbeni lastnini - grajeno javno dobro - pravica uporabe na zemljišču - prenos pravice uporabe - funkcionalno zemljišče k stavbi - splošni skupni del - posebni skupni del - stanovanjska soseska - prekinitev postopka in napotitev na pravdo - dejanska razlastitev - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini - deklaratorna narava vpisa v zemljiško knjigo
S prenosom uporabe oziroma lastninske pravice na stavbi (posameznem delu stavbe), ki stoji na zemljišču v družbeni lastnini, se je prenesla tudi pravica uporabe na stavbišču in zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo. Za pridobitev te pravice uporabe ni bilo pomembno, ali je bila vpisana v zemljiški knjigi ali ne.
Ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča ne pomeni, da se po njem lahko gibljejo le etažni lastniki.
Trditev, da naj bi šlo za javno dobro, bi bila upoštevna le, če bi bila namembnost nepremičnine kot javne dobrine z ustreznim aktom opredeljena v času pred 1. 1. 2003.
ZPND člen 19, 22a, 22a/8. ZNP-1 člen 40, 40/1. ZPP člen 8.
nasilje v družini - ukrep prepovedi nasilnih dejanj - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - zakonski pogoji za izrek ukrepa - nasilje nad zakoncem - žrtev nasilja v družini - trajanje ukrepa - zagrožena denarna kazen - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - stroški v nepravdnem postopku - izpodbijanje dejanskega stanja
Namen določene denarne kazni ni v kaznovanju nasprotnega udeleženca. Denarna kazen je izvršilno sredstvo, s katerim naj bi sodišče od zavezanca (nasprotnega udeleženca) doseglo spoštovanje obveznosti; kot posredna prisila naj kazen vpliva na njegovo voljo, da opusti nasilna ravnanja. Sodišče mora denarno kazen zato določiti v višini, ki bo za nasprotnega udeleženca pomenila zadosten pritisk, da bo spoštoval sodno odločbo.
Fikcija vročitve nastopi s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti. Dan, ko je bilo naslovniku pisanje puščeno v nabiralniku, za odločitev ni relevanten, saj je namen puščenega pisanja zgolj v tem, da se zagotovi čim večja verjetnost, da se bo naslovnik s pisanjem seznanil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00066576
KZ-1 člen 48, 48/2, 58, 58/3. ZKP člen 137, 137/6, 386.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - kazenska sankcija - prepoved vožnje motornega vozila - vštevanje odvzema vozniškega dovoljenja - olajševalne in obteževalne okoliščine
Pritožnik utemeljeno opozarja na določbo šestega odstavka 137. člena ZKP, ki določa, da se čas, za katerega je bilo vzeto vozniško dovoljenje, obdolžencu, ki je na prostosti, všteje v izrečeno kazen prepovedi vožnje motornega vozila. Te določbe pa sodišče prve stopnje ob izreku stranske kazni ni uporabilo, zato je podana kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP. S tem, ko v izrečeno stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije ni vštelo časa odvzema vozniškega dovoljenja, je sodišče prve stopnje prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu.
Po določbi 386. člena ZKP pritožba zaradi kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obdolženca, obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je tožilec pritožbo podal v korist obdolženca, s katero pa izrecno ni izpodbijal odločbe o kazenski sankciji, vendar se glede na določbo 386. člena ZKP po samem zakonu šteje, da je bila pritožba podana tudi zaradi odločbe o kazenski sankciji. Pritožbeno sodišče je v okviru tega preizkusa ugotovilo, da je potrebno obdolžencu izreči pogojno obsodbo. Le to sodišče izreče, če glede na osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju, stopnjo krivde in glede na druge okoliščine, v katerih je dejanje storil, spozna, da je mogoče pričakovati, da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj (tretji odstavek 58. člena KZ-1). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so pri obdolžencu podane olajševalne okoliščine in sicer priznanje krivde, obžalovanje storjenega kaznivega dejanja ter dosedanja nekaznovanost za kazniva dejanja in tudi prekrške kljub temu, da je obdolženi voznik že več kot petdeset let. Ravno slednje pa po oceni pritožbenega sodišča omogoča zaključek, da je pri obdolžencu podana pozitivna prognoza njegovega bodočega vedenja in to kljub temu, da je bil obdolženi ob storitvi obravnavanega kaznivega dejanja močno alkoholiziran (0,77 mg alkohola/liter izdihanega zraka), kar je sodišče prve stopnje sicer pravilno štelo kot obteževalno okoliščino, vendar ji je dalo preveliko težo. Visoka stopnja alkoholiziranosti namreč ne spremeni dejstva, da je šlo za očitno osamljen dogodek v obdolženčevem življenju, ki kljub zelo dolgemu vozniškemu stažu do sedaj še ni bil obravnavan niti za kazniva dejanja, niti za prekrške (torej tudi za cestnoprometne prekrške ne). Obdolženi pa je na predobravnavnem naroku tudi sam pojasnil, da dejanje obžaluje, podal je obljubo, da ne bo nikoli več sedel vinjen za volan, poudaril je, da je voznik že več kot petdeset let in za prekršek zaradi vožnje pod vplivom alkohola še ni bil kaznovan, čemur sodišče tudi glede na podatke kazenske evidence v celoti sledi. Glede na pojasnjeno torej obdolženčevo prejšnje življenje in osebnost ter obnašanje po kaznivem dejanju omogočajo zaključek, da je od njega mogoče pričakovati, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal in je zato zanj na mestu izrek pogojne obsodbe. Pritožbeno sodišče pa ob tem tudi ugotavlja, da je sodišče prve stopnje kot obteževalno okoliščino napačno upoštevalo telesne poškodbe, ki jih je utrpel oškodovanec, saj so slednje znak obdolžencu očitanega kaznivega dejanja.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 40, 40-4. ZPP člen 155, 155/1.
solidarnostna pomoč - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnica ni izkazala nastanka težav zaradi razglašene epidemije (zatrjevano znižanje dohodkov in povišanje mesečnih stroškov za 500,00 EUR), kar pa je pogoj za plačilo solidarnostne pomoči glede na določbe KPND.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - nujnost izdaje začasne odredbe - protipraven odvzem otroka - selitev v tujino - izvedba dokazov
Izdana začasna odredba je po vsebini ustrezna situaciji, kot je ta trenutno ugotovljena s stopnjo verjetnosti. Izvedba predlaganih dokazov v tej fazi postopka zato ni bila nujna in tudi ne ekonomična, saj je o začasnem ukrepu treba odločiti hitro. Za navedeno začasno odločitev, ki je nujna, sodišče ni potrebovalo posebnega strokovnega znanja, pa tudi ne obsežnejšega dokaznega postopka, ki bi vključeval izvedbo dokaza z izvedencem, kot meni pritožnica.
začasna ureditev stikov - stiki z otrokom - začasna odredba o stikih - izvrševanje stikov z otrokom
Pritožbeno sodišče je stike (do nadaljnjega) določilo tako, kot je predlagal CSD, da torej potekajo od srede popoldne do četrtka zjutraj. S tem, ko oče v četrtek zjutraj hčer pripelje v vrtec (oz. šolo), kjer jo prejšnjega dne, torej v sredo, tudi prevzame, se je spremenil za oba udeleženca sporni način predaje deklice pred policijsko postajo.
stiki med očetom in otrokom - sprememba stikov - spremenjene okoliščine - varstvo koristi otroka
Ob odločanju o predlagateljevem predlogu je sodišče pravilno izhajalo iz bistvene ugotovitve, da je zaradi nepredvidljivih okoliščin in razlogov, ki jih prinaša življenje sina in obeh staršev, sodna odločitev, kot jo zahteva predlagatelj, tudi objektivno nemogoča in ob, minimalnem razumskem sodelovanju staršev, tudi nepotrebna. Predlagana prenormiranost izvajanja stikov bi prinašala še dodatne zaplete in nesoglasja in zato ne bi bila v korist njunega mladoletnega sina.
prepoved stikov - pravica do stikov z otrokom - stiki med otrokom in staršema - največja korist otroka - osebni stiki - uživanje alkohola - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - sodna poravnava
Iz ugotovljenih dejanskih okoliščin ne izhaja takšna stopnja otrokove ogroženosti, ki bi narekovala tako izjemen ukrep, kot je to prepoved vsakršnih osebnih stikov otroka z njim.
Nasprotni udeleženec ni bil ves čas pod vplivom alkohola in zato ves čas do otroka ogrožujoč, zato se kot možna rešitev, ki bi otroku omogočila osebni stik z očetom, na katerega je navezan in ne da bi bil pri tem ogrožen, ponuja odreditev stikov pod nadzorom oziroma ob navzočnosti strokovne osebe CSD.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/-1, 272/2-2, 272/2-3, 272/3. DZ člen 4, 4/1, 67, 68, 69, 74, 74/1.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - kontradiktornost - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - nezakonito razpolaganje ali odtujevanje premoženja
Za izdajo začasne odredbe zadošča že izkaz predpisanih zakonskih pogojev s stopnjo verjetnosti, glede samega postopka odločanja pa velja, da se začasna odredba načeloma izda v enostranskem postopku, torej zgolj na podlagi navedb upnika (zaradi t.i. elementa presenečenja) in je kontradiktornost nato zagotovljena šele naknadno v postopku ugovora zoper izdano začasno odredbo.
Če je premoženje pridobljeno med trajanjem take zveze, velja zakonska domneva, da gre za skupno premoženje ter da sta deleža enaka, pri čemer zunajzakonska partnerja lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnem premoženju v drugačnem razmerju. Glede na zakonsko domnevo o obstoju skupnega premoženja in glede na zahtevo po (le) verjetnem izkazu obstoja terjatve upnici v postopku odločanja o zavarovanju terjatve obstoja skupnega premoženja ni treba dokazovati z računi in z viri sredstev za nakup, kot pravno zmotno v ugovoru navaja dolžnik.
Deleža strank sodišče v postopku zavarovanja ne ugotavlja, saj je temu namenjen drug postopek, zavarovanja terjatve upnice do dolžnika pa zato ni mogoče omejiti na polovico premoženja, saj sta do njegove delitve upnica in dolžnik le oba skupaj upravičena izvrševati lastniška upravičenja in je zato tudi zavarovanje mogoče le do celote.
Izkazane nevarnosti dolžnik ne more uspešno negirati z navedbo, da gre pri prodaji nepremičnin, avtomobila, motornega vozila in čolna zgolj za spreminjanje oblike premoženja, ki se iz nelikvidnega spremeni v likvidno oziroma v denarno. To stališče namreč temelji na sodnih odločbah, ki se nanašajo na zavarovanje denarnih terjatev, upnica pa v predmetni zadevi zasleduje zavarovanje nedenarne terjatve iz naslova delitve skupnega premoženja, ki ga želi pridobiti v naravi.
Nevarnosti upnici ni treba izkazati ravno oziroma izključno glede premoženja, ki je predmet zavarovanja, temveč upnica lahko utemelji potrebnost začasne odredbe tudi z dolžnikovim ravnanjem z ostalim skupnim premoženjem.
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2-14. OZ člen 190, 198.
uporaba tuje nepremičnine - nadomestilo za uporabo nepremičnine - uporabnina - mejni prehod - obrazloženost sodbe
Tožeča stranka kot lastnica sedmih parcel zahteva od tožene stranke, zaradi zasedenosti in uporabe teh nepremičnin za potrebe mednarodnega mejnega prehoda, letno nadomestilo za obdobje od 1. 1. 2014 do 30. 4. 2019 in zakonske zamudne obresti.
Delovanje mejnega prehoda samo po sebi ne pomeni, da tožena stranka uporablja vse sporne nepremičnine, ki se v tem območju nahajajo. Prav tako so neutemeljene pritožbene trditve, da je tožena stranka s tem, ko je priznala, da skrbi za urejenost vseh nepremičnin tožeče stranke, te brez dvoma uporabljala. Skrb za urejenost in čistočo mejnega prehoda ne pomeni, da jih tožena stranka uporablja bodisi za potrebe mejne kontrole bodisi za potrebe svojih uslužbencev.
ZKP člen 83, 83/2, 148, 148/4, 150, 150/1-1, 150/2, 219a,. URS člen 29. KZ-1 člen 241, 242.
izločanje dokazov - procesna jamstva - pravni pouk osumljencu - privilegij zoper samoobtožbo - preiskava elektronske naprave - odredba prikritih preiskovalnih ukrepov - obstoj utemeljenih razlogov za sum - presoja utemeljenih razlogov za sum
Preiskava elektronskih naprav osumljenca po 219.a členu ZKP je invaziven poseg v osebne pravice osumljenca. Rezultat preiskave je primerljiv z viri, ki jih policija pridobi pri zbiranju obvestil po temelju 148. člena ZKP, zato mora imetnika elektronske naprave pred pisno privolitvijo policija poučiti skladno s četrtim odstavkom 148. člena ZKP.