OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO VARSTVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0063868
ZZVZZ člen 87. OZ člen 135, 147. ZVZD člen 5, 6, 8.
odgovornost delodajalca – varstvo pri delu – ukrepi za zagotavljanje varnosti – razmejitev ukrepov – nesreča pri delu – krivdna odgovornost delodajalca – povrnitev stroškov zdravljenja – nadomestilo plače – nevarna dejavnost – vzročna zveza
Zaradi samostojnosti pri organizaciji in izvedbi elektroinštalacijskih del ni mogoče zaključiti, da je za vse ukrepe za varno delo zadolžen naročnik. Tudi tožena stranka (izvajalec) je bila dolžna skrbeti za varno delo svojih delavcev na gradbišču, jih poučiti o nevarnosti, nadzirati njihovo delo in v primeru nesreče prijaviti nesrečo pri delu. To velja še toliko bolj, ker je opravljala delo s povečano nevarnostjo (delo na višini – nevarna dejavnost).
pobot – pobotni ugovor – pobotanje v pravdi – judikatna terjatev – pobotljivost judikatne terjatve – res iudicata – pravnomočnost terjatve – delitev skupnega premoženja v pravdi – izplačilo deleža – stroški in pobotanje
Upniku judikatne terjatve je treba dopustiti, da njeno realizacijo doseže z eventuelnim ugovorom pobota v pravdi takega dolžnika proti njemu. V tem primeru se sicer v pobot stavljene terjatve ne ugotavlja, pač pa se pobotanje samo izvede.
Če so obseg skupnega premoženja in deleži bivših zakoncev na njem že pravnomočno ugotovljeni, lahko vsak izmed njiju zahteva delitev v nepravdnem postopku, ne more pa v pravdi zahtevati izplačilo ugotovljenega deleža v denarju.
V primeru, da se terjatev tožeče stranke pobota s terjatvijo, ki je toženi stranki že naložena v plačilo s pravnomočno sodbo, se pri računanju uspeha zaradi odločitve o stroških postopka pobot judikatne terjatve ne sme upoštevati kot toženčev pravdni uspeh. Toženec bi bil v tem primeru za isto terjatev namreč dvakrat upravičen do povračila stroškov.
ZUJF člen 7, 164, 168, 168/2, 169, 169/1, 181. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti člen 5, 5/1, 5/2, 5/4.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - kilometrina - javni uslužbenci - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - javni prevoz
Če javni prevoz na sporni relaciji obstaja, je tožena stranka dolžna tožnici skladno z ZUJF ter Aneksom h KPnd priznati in izplačevati stroške prevoza v višini stroškov prevoza z (najcenejšim) prevoznim sredstvom, torej tudi kombinacijo javnega prevoza in kilometrine.
ZIZ člen 61, 62, 62/2, 67, 67/1, 67/1-3. ZPP člen 328, 328/1, 330, 330/2, 332.
predlog za nasprotno izvršbo - zakonske zamudne obresti - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravni interes - dopolnilni sklep
S predlogom za nasprotno izvršbo ni mogoče zahtevati zakonskih zamudnih obresti od zneska, ki ga je dolžnik po nasprotni izvršbi prejel v izvršbi, če le-te upniku (dolžniku po nasprotni izvršbi) v izvršilnem postopku niso bile izplačane. Zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti lahko dolžnik v takšnem primeru zato postavi le v pravdi.
Dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, in sklene, da se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079371
OZ člen 179, 182. ZPP člen 154, 154/1, 154/2.
povračilo škode – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – stroški postopka - upoštevanje okoliščin primera - zlom in udarnine
Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je, da v končni posledici bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna, zaradi kršitve subjektivnih pravic materialnega prava nasprotne stranke pa jo je izgubil (načelo uspeha). Dodatno merilo za odločanje o povrnitvi pravdnih stroškov predpisuje "upoštevanje vseh okoliščin primera". To dodatno merilo omogoča sodišču, da sprejme takšno odločitev o pravdnih stroških, ki ne bo zgolj rezultat matematične operacije, ampak bo razumna, življenjsko sprejemljiva in pravična.
PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080854
OZ člen 86, 131, 190, 190/3. ZGD-1 člen 263, 327.
pogodba o poslovodenju – plačilo davkov in prispevkov – ničnost pogodbe – neupravičena obogatitev – odškodninska odgovornost člana uprave
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se ob sestavi pogodb z davki in prispevki ni nihče ukvarjal, da pa je bila želja vseh podpisnikov pogodbe prvi toženki izplačati celoten dogovorjen znesek. Ob tem je priča tudi poudarila, da bi do podpisa pogodbe prišlo tudi, če bi bilo poleg dogovorjenega zneska potrebno plačati še vse davke in druge dajatve. Na podlagi takšne izpovedi je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil med strankami (kljub drugačnemu zapisu) dogovorjen znesek, ki predstavlja neto plačo.
Uprava delniške družbe je pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov samostojna, 327. člen ZGD-1 pa predstavlja zgolj korektiv delovanja uprave, ki je v primeru, da se za odškodninski zahtevek ne odloči, primorana tak zahtevek vložiti, če ji tako narekuje sklep skupščine delničarjev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSL0081311
OZ člen 287, 673, 673/4.
prevozna pogodba - tovorni list - plačilo prevoza - vrstni red vračunanja
V cestnem prevoznem pravu oblika pogodbe ni predpisana. Tovorni list opravlja dokazno funkcijo. Tožeča stranka je dokazovala sklenitev pogodbe s tovornim listom, na katerem je bilo navedeno, da bo prevoz plačal prejemnik. Tožeča stranka s predložitvijo tovornega lista ni uspela dokazati, da je sklenila prevozno pogodbo glede tega blaga s toženo stranko, ker ni dokazala, da je podpis na tovornem listu podpis tožene stranke.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – dodelitev v varstvo in vzgojo – stiki
Izdaja začasne odredbe je potrebna tedaj, kadar sodišče ugotovi okoliščine, iz katerih izhaja, da je začasno odredbo potrebno izdati še pred meritorno odločitvijo o zadevi. To je takrat, ko je položaj otroka tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnosti sodbe.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – trditveno in dokazno breme – sestopanje z gradbenega odra - delo na višini
Delo na višini okrog 1,2 m se (kot nenevarno) občasno opravlja tudi v vsakdanjem življenju in je zanj potrebna zgolj običajna previdnost. Zato za takšno delo in škodo, ki med njegovim opravljanjem nastane, delodajalec ni objektivno odgovoren.
Prvi narok za glavno obravnavo je tisti narok, ki je izveden kot prvi. Ne glede na to so upoštevne tudi kasnejše navedbe in dokazni predlogi, ki jih stranka brez svoje krivde ni mogla podati do zaključka prvega naroka. V podelitvi roka stranki za odgovor na navedbe v vlogi nasprotne stranke, predložene na prvem naroku, je implicirano stališče, da so podane take okoliščine. Na drugi strani prekluzija ne velja za navedbe, s katerimi stranka konkretizira ali razčlenjuje predhodne navedbe o odločilnih dejstvih.
Funkcionalno zemljišče se je vedno lahko prenašalo le skupaj s stavbo in ni bilo v samostojnem pravnem prometu. Takšno razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem ni bilo dopustno, pogodba s takšnim predmetom pa je bila nična.
Ker tožnika nista uspela dokazati, da sta škodo, ki jo zatrjujeta, utrpela zaradi nedopustnega ravnanja toženkinega zavarovanca, je odškodninski zahtevek neutemeljen.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0079362
ZPP člen 41, 41/1, 41/2. ZDen člen 88. ZZLPPO člen 51, 51/9, 51/10.
stvarna služnost – prekinitev postopka – pravnomočna rešitev denacionalizacijskega postopka – denacionalizacija – možnost vrnitve v naravi – vrednost spornega predmeta
88. člen ZDen se nanaša le na tiste denacionalizacijske primere, ko se v postopku upravičencu vrne nepremičnina v naravi. Zajema le prvo obliko denacionalizacije – vrnitev premoženja, ne pa tudi druge – plačilo odškodnine.
Če odvetnik po končani pravdi prevzame terjatev iz naslova točno določenih in pravnomočno prisojenih pravdnih stroškov tožene stranke, ki jo je zastopal (kot poplačilo za svojo storitev mandatarja), po definiciji ne gre za nakup sporne pravice, ki bi mu bila zaupana. Nasprotna oziroma drugačna razlaga bi izvotlila zakonsko besedilo 2. odst. 44. čl. OZ, ki odvetniku prepoveduje nakup sporne terjatve. Spornost bi namreč povsem izgubila pomen in bi bila ta beseda odveč, saj bi bila prav vsaka terjatev sporna, dokler ne bi prenehala.
Ker je 6.5.2014 postal pravnomočen sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, in je s tem ovira za nadaljevanje prekinjenega postopka prenehala, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da prekinjeni predhodni stečajni postopek nadaljuje.
Temeljno razmerje, ki je bilo podlaga za izdajo menice, predstavljata 2 posojilni pogodbi, sklenjeni med pravdnima strankama. Tožena stranka je z njima prevzela obveznost, da bo tožeči stranki, po poteku določenega časa, vrnila posojeno vsoto denarja, skupaj z obrestmi. Na takšno obveznost ne vpliva morebitno poznejše škodno ravnanje tožeče stranke (posojilodajalca). Zaradi njega bi bila tožena stranka sicer lahko upravičena do odškodnine, a to njene obveznosti iz temeljnega razmerja (torej obveznosti vračila posojila) ne bi zmanjšalo. Odškodnino, o kateri že teče drug pravdni postopek, bi lahko (v primeru, da bi ji bila prisojena) kvečjemu pobotala s svojo obveznostjo.
Lastne menice predstavljajo izjemo od trasiranih, kar izhaja že iz nomotehnične ureditve ZM. Iz njih mora zato jasno in nesporno izhajati, da gre za lastno in ne za trasirano menico.
Napačen obračun zakonskih zamudnih obresti pomeni prekoračitev pooblastila za izpolnitev menice, podanega v menični izjavi.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012579
ZPP člen 315, 316, 339, 339/1. OZ člen 144. ZDR člen 103.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vmesna sodba - bistvena kršitev določb postopka - stečaj - prerekana terjatev - premoženjska škoda - renta - izguba na zaslužku
Izdaja vmesne sodbe pride v poštev le, če sodišče ugotovi, da je zahtevek utemeljen po temelju v celoti ali vsaj deloma. Kolikor pa sodišče ugotovi, da zahtevek že po temelju ni utemeljen, ne izda vmesne zavrnilne sodbe, temveč končno zavrnilno sodbo. Sodišče prve stopnje je z ugotovitvijo, da ne obstaja temelj tožnika do toženih strank iz naslova vtoževane premoženjske škode, nepravilno uporabilo 315. člen ZPP. S tem je storilo bistveno kršitev določb postopka po členu 339/1 ZPP, na katero pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Ker tožnik v pritožbi te kršitve ne uveljavlja, pritožbeno sodišče v to odločitev sodišča prve stopnje ni poseglo.
Terjatev se šteje za prerekano, če jo je prerekal bodisi stečajni upravitelj v skladu z 61. členom ZFPPIPP ali upnik v skladu s 63. členom ZFPPIPP. Ker je terjatev tožnika kot upnika napram prvotoženi stranki prerekal drug upnik, je sodišče prve stopnje tožnikovo terjatev utemeljeno štelo za prerekano.
Tožniku je v letu 2009 pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, prenehala zaradi poteka časa. Tožnik v zvezi s prenehanjem te pogodbe o zaposlitvi ni zahteval sodnega varstva. Tožniku je delovno dovoljenje prenehalo veljati z dnem, ko je bil nad prvotoženo stranko začet stečajni postopek, zaradi stečaja v letu 2011 pa so bile odpovedane pogodbe o zaposlitvi delavcem, katerih delo je postalo nepotrebno. Zaradi recesije na področju gradbene dejavnosti ni mogoče zaključiti, da bi tožnik še lahko opravljal delo, za katerega je bil usposobljen, bodisi v Sloveniji bodisi v tujini. Tožnik ni uspel dokazati (z veliko verjetnostjo), da bi se lahko zaposlil drugje in pridobival dohodek, če ne bi bilo škodnega dogodka. Ker ni uspel dokazati, da je zatrjevana izguba na zaslužku posledica nesreče pri delu oziroma njegove zmanjšane delovne zmožnosti kot posledice nesreče pri delu, tožnik ni upravičen do vtoževane izgube na zaslužku oziroma rente.
stroški postopka – priglasitev stroškov – načelo uspeha – uspeh glede na temelj in višino
Ob upoštevanju vseh okoliščin obravnavane zadeve, ko je bila odškodninska terjatev tožene stranke sporna tako po temelju kot po višini, je, upoštevaje sodno prakso v podobnih primerih, treba ustrezno odmeriti stroške postopka po metodi, po kateri sodišče ovrednoti uspeh strank ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov.
nasilje v družini – prepoved približevanja – ugovorni postopek – načelo sorazmernosti – načelo kontradiktornosti – pravica do družinskega življenja – svoboda gibanja – pravni interes za pritožbo
Namen zakona (varstvo pomembnih ustavnih dobrin) in hkratna zahteva po nujnosti in hitrosti postopka v sodnih postopkih po ZPND v resnici pomembno modificira nekatera temeljna procesna načela. Gre predvsem za načelo kontradiktornosti. Modifikacija načela kontradiktornosti nujno (vsaj začasno) posega v ustavne procesne pravice strank (v tem primeru v pravice nasprotnega udeleženca) ter posledično tudi v materialnopravne pravice ustavnega ranga (svoboda gibanja, pravica do družinskega življenja).
A druga stran (torej sodnovarstvena izjava drugega udeleženca) se mora nato vendarle slišati vsaj v ugovornem postopku. Ne le da se mora slišati, nanjo se mora sodišče tudi ustrezno odzvati (torej izvesti vsaj odločilne, predvsem pa hitre dokaze in odgovoriti na pravno odločilne trditve). V tej fazi je namreč za varstvo žrtve in njenih ustavno varovanih pravic že poskrbljeno, sedaj je torej treba poskrbeti še za to, da bi ne bilo nesorazmerno poseženo v ustavne pravice nasprotnega udeleženca ali celo (kar je glede na enostranskost prve procesne faze povsem mogoče), da ne bi bilo v njegove ustavne pravice poseženo povsem neutemeljeno.