Materialnopravna podlaga za odločanje v tej zadevi niso določbe o gradbeni pogodbi, saj je pogoj za veljavnost gradbene pogodbe, da je sklenjena v pisni obliki. Ker pismena pogodba ne obstaja, so materialnopravna podlaga za rešitev spora določbe pogodbe o delu
Prvostopno sodišče lahko, v kolikor oceni, da so razlogi prvo tožene stranke dovolj tehtni za presojo neustreznosti izbire prvo tožene stranke kot pooblaščenca za sprejemanje pisanj, odloči o drugem pooblaščencu za sprejemanje pisanj ali pa kljub izdanemu sklepu vroča pisanja toženim strankam.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065143
OZ člen 323, 1012, 1056.
solidarno poroštvo – porok in plačnik – obveznost poroka in glavnega dolžnika – novacija – prenehanje poroštva zaradi novacije – zastavni dolžnik – prekoračitev zahtevka
Če upnik samostojno toži poroka in plačnika, glavni dolžnik pa je za isto obveznost zavezan že po (pravnomočni) sodni poravnavi, je prav, da sodišče v izrek ugodilne sodbe proti poroku doda, da je njegova obveznost solidarna z obveznostjo glavnega dolžnika iz sodne poravnave; tožbeni zahtevek s tem ni prekoračen.
Če se s sodno poravnavo glavni dolžnik z upnikom dogovori (le) za nove roke plačila glede še preostalega dela obveznosti, ne gre za novacijo obveznosti in poroštvo ne preneha.
Obveznost poroka kot palčnika ni isto kot obveznost zastavnega upnika.
Tožnici je bilo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ki jo je tožena stranka podala tožnici iz razloga po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR) očitano, da je v določenem obdobju kot kraj, s katerega se vozi na delo, lažno navajala podatke, njeno ravnanje pa ima vse znake kaznivega dejanja goljufije po 211. členu KZ-1. Tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožnica redno prihaja na delo z drugega naslova kot tistega, ki ga je javila delodajalcu, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Dokaz z zaslišanjem strank se izvede tako, da se zasliši obe stranki. Izjeme od pravila o zaslišanju obeh strank so določene v 258. členu ZPP. V konkretnem primeru ni bilo nobenega utemeljenega razloga po tej določbi ZPP za to, da je sodišče prve stopnje zaslišalo le tožnico, toženi stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku pa je to pravico odreklo, kljub temu da je zaslišanje predlagala. Zato je bilo porušeno procesno ravnotežje med strankama. Ko sodišče brez upravičenega razloga ne zasliši stranke, ki je predlagala svoje zaslišanje, gre za kršitev pravice te stranke do izvedbe predlaganega dokaza, ki je sestavni del pravice do izjavljanja v postopku. Opustitev zaslišanja tožene stranke v obravnavanem primeru zato pomeni kršitev njene pravice do izjave, kar je absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Za ugotavljanje delovnopravne kontinuitete in s tem povezanega upoštevanja delovne dobe pri prejšnjem delodajalcu je po ustaljeni sodni praksi bistveno, da delavec po spremembi delodajalca in prehodu večine delavcev nadaljuje z opravljanjem enakega dela, v istih prostorih in z istimi sredstvi brez vmesne daljše časovne prekinitve.
Pogoj za uporabo instituta spremembe delodajalca po 73. členu ZDR ni v tem, da bi prejšnji delodajalec povsem prenehal z opravljanjem dejavnosti. To pomeni, da niti dejstvo, da sta tožničin prejšnji delodajalec in tožena stranka v določenem obdobju poslovala hkrati („vzporedno“), ne vpliva na ugotovitev, da je v konkretnem primeru prišlo do spremembe delodajalca. Tudi iz same vsebine določbe 73. člena ZDR izhaja, da delodajalec prenosnik lahko še obstaja tudi v obdobju po spremembi delodajalca (možen je prevzem le dela podjetja, solidarna odgovornost obeh delodajalcev za določene terjatve delavcev, ipd.).
ZIZ člen 61, 62, 62/2, 67, 67/1, 67/1-3. ZPP člen 328, 328/1, 330, 330/2, 332.
predlog za nasprotno izvršbo - zakonske zamudne obresti - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravni interes - dopolnilni sklep
S predlogom za nasprotno izvršbo ni mogoče zahtevati zakonskih zamudnih obresti od zneska, ki ga je dolžnik po nasprotni izvršbi prejel v izvršbi, če le-te upniku (dolžniku po nasprotni izvršbi) v izvršilnem postopku niso bile izplačane. Zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti lahko dolžnik v takšnem primeru zato postavi le v pravdi.
Dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, in sklene, da se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – plačilo za posredovanje – provizija – pridobitev pravice do provizije
Prvotni stik je tožnik med toženima strankama res vzpostavil, vendar je prvotna pogodba, v času katere je bil stik vzpostavljen, kot tudi aneks, prenehala veljati. Pogodba med toženima strankama je bila sklenjena tudi po poteku šestih mesecev od prenehanja pogodbe o posredovanju oziroma aneksa, zato za plačilo za posredovanje tožnik nima podlage. Prav tako sklenjena pogodba ni bila rezultat njegovega dela in posredovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079371
OZ člen 179, 182. ZPP člen 154, 154/1, 154/2.
povračilo škode – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – stroški postopka - upoštevanje okoliščin primera - zlom in udarnine
Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je, da v končni posledici bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna, zaradi kršitve subjektivnih pravic materialnega prava nasprotne stranke pa jo je izgubil (načelo uspeha). Dodatno merilo za odločanje o povrnitvi pravdnih stroškov predpisuje "upoštevanje vseh okoliščin primera". To dodatno merilo omogoča sodišču, da sprejme takšno odločitev o pravdnih stroških, ki ne bo zgolj rezultat matematične operacije, ampak bo razumna, življenjsko sprejemljiva in pravična.
Prvi narok za glavno obravnavo je tisti narok, ki je izveden kot prvi. Ne glede na to so upoštevne tudi kasnejše navedbe in dokazni predlogi, ki jih stranka brez svoje krivde ni mogla podati do zaključka prvega naroka. V podelitvi roka stranki za odgovor na navedbe v vlogi nasprotne stranke, predložene na prvem naroku, je implicirano stališče, da so podane take okoliščine. Na drugi strani prekluzija ne velja za navedbe, s katerimi stranka konkretizira ali razčlenjuje predhodne navedbe o odločilnih dejstvih.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – trditveno in dokazno breme – sestopanje z gradbenega odra - delo na višini
Delo na višini okrog 1,2 m se (kot nenevarno) občasno opravlja tudi v vsakdanjem življenju in je zanj potrebna zgolj običajna previdnost. Zato za takšno delo in škodo, ki med njegovim opravljanjem nastane, delodajalec ni objektivno odgovoren.
V času njene sklenitve pogodba o preužitku ni bila urejena kot poseben tip pogodbe, zato so pri njeni presoji uporabljiva splošna obligacijska pravila, v času sklepanja pogodbe vsebovana v ZOR. Zaradi podobnosti s pogodbo o dosmrtnem preživljanju so se pri njenem sklepanju analogno uporabljala tudi takrat veljavna določila ZD, ki so predvidevala overitev po sodniku, po uvedbi ZN pa sestavo pogodbe v obliki notarskega zapisa. Tudi glede pogojev za razvezo pogodbe se je sodna praksa zavzela za analogno uporabo zakonskih določb, ki urejajo pogodbo o dosmrtnem preživljanju.
Sodišče bi moralo ugotoviti obstoj okoliščin, ki upravičujejo izdajo začasne odredbe ne le na podlagi trditvene navedbe tožeče stranke (ki jo je tožena stranka zanikala), ampak bi se moralo tudi vsebinsko opredeliti do procesnega gradiva toženke.
ZIZ člen 41, 257, 257/1, 258, 258/1, 270. ZFPPIPP člen 11, 14, 28.
predhodna odredba – pogoji za izdajo predhodne odredbe – odločba domačega sodišča – verjetnost terjatve – nevarnost – zloraba instituta predhodne odredbe – plačilna sposobnost
Treba je paziti, da se institut zavarovanja, kar predhodna odredba po svoji naravi je, ne spremeni v sredstvo siljenja v predčasno izvršbo, še zlasti ne vprašljive terjatve. Eden od načinov preprečevanja takega neravnotežja oz. zlorabe instituta predhodnih odredb je, da se poleg eksplicitnih pogojev zahteva tudi izkaz implicitnega, namreč verjetnost terjatve, in sicer v primerih, ko upnica sploh ne razpolaga z verodostojno listino.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0012577
ZOR člen 361, 361/1, 376, 376/2. OZ člen 336, 352, 352/1, 352/2.
plačilo razlike plače - zastaranje - premoženjska škoda - sukcesivno nastajajoča škoda - izgubljeni zaslužek
Plačilo razlike v plači bi tožnik lahko zahteval že ob vsakokratnem mesečnem prikrajšanju, to je na dan izplačila posamezne plače. Tožnik je zahtevek za plačilo razlike plače vložil na dan, ko je bila zastarana že celotna terjatev tožnika iz tega naslova, saj je petletni zastaralni rok za njegovo zadnjo zapadlo terjatev že potekel. Zato tožnikov zahtevek na plačilo razlike plače ni utemeljen.
Triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 352. člena OZ za škodo zaradi izgubljenega zaslužka teče od dne, ko se je izvedelo za škodo in za povzročitelja. Pravočasno sodno uveljavljanje prve tovrstne škode je pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod. Tudi zastaranje terjatve za sukcesivno nastajajočo bodočo premoženjsko škodo začne teči, ko tožnik zanjo izve in jo lahko uveljavlja. V konkretnem primeru je bilo očitano škodno dejanje že zaključeno v času tožnikove upokojitve, le njegove škodne posledice naj bi v nadaljnjem obdobju še sukcesivno nastajale. Tožnik je terjatev za povrnitev izgubljenega zaslužka zaradi nižje pokojnine utemeljil s svojimi nižjimi preteklimi zaslužki. Takšne njegove trditve v povezavi z dejstvom, da se je nastajajoče škode (poleg storilca) zavedal najkasneje takrat, ko je pri toženi stranki uveljavljal priznanje napredovanja v višji plačni razred in posredovanje podatkov ZPIZ zaradi obnovitve izračuna pokojnine, utemeljujejo toženkin ugovor zastaranja tudi v tem delu. Škoda, ki naj bi tožniku nastala od dneva upokojitve dalje, je le sukcesivna bodoča škoda, glede katere je zastaranje pričelo teči z njenim prvim pojavom in se je do vložitve tožbe že izteklo.
Funkcionalno zemljišče se je vedno lahko prenašalo le skupaj s stavbo in ni bilo v samostojnem pravnem prometu. Takšno razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem ni bilo dopustno, pogodba s takšnim predmetom pa je bila nična.
Ker tožnika nista uspela dokazati, da sta škodo, ki jo zatrjujeta, utrpela zaradi nedopustnega ravnanja toženkinega zavarovanca, je odškodninski zahtevek neutemeljen.
Pri ugotavljanju škode zaradi izgubljenega dobička je potrebno uporabiti metodo, po kateri se od prihodkov odbijejo le variabilni stroški, torej stroški, ki bi jih tožnik imel, če bi posloval.
Ogleda prvotoženkinega stanovanja za drugotoženo stranko tožnik ni opravil v času ustno sklenjene pogodbe o posredovanju, niti ni opravil drugih dejanj posredovanja med toženima strankama, zato mu provizija za posredovanje ne gre.
Temeljno razmerje, ki je bilo podlaga za izdajo menice, predstavljata 2 posojilni pogodbi, sklenjeni med pravdnima strankama. Tožena stranka je z njima prevzela obveznost, da bo tožeči stranki, po poteku določenega časa, vrnila posojeno vsoto denarja, skupaj z obrestmi. Na takšno obveznost ne vpliva morebitno poznejše škodno ravnanje tožeče stranke (posojilodajalca). Zaradi njega bi bila tožena stranka sicer lahko upravičena do odškodnine, a to njene obveznosti iz temeljnega razmerja (torej obveznosti vračila posojila) ne bi zmanjšalo. Odškodnino, o kateri že teče drug pravdni postopek, bi lahko (v primeru, da bi ji bila prisojena) kvečjemu pobotala s svojo obveznostjo.
Lastne menice predstavljajo izjemo od trasiranih, kar izhaja že iz nomotehnične ureditve ZM. Iz njih mora zato jasno in nesporno izhajati, da gre za lastno in ne za trasirano menico.
Napačen obračun zakonskih zamudnih obresti pomeni prekoračitev pooblastila za izpolnitev menice, podanega v menični izjavi.