Pogodba o sofinanciranju iz sredstev evropske kohezijske politike je podvržena obširnemu pravnemu okvirju, ki ureja dodeljevanje in uporabo sredstev evropske kohezijske politike. Bistven del pravne ureditve je tudi nadzor nad porabo dodeljenih sredstev, ki poteka v več fazah. Organi nadzora niso vezani na predhodne ugotovitve ministrstva glede upravičenosti izplačil ali izpolnjevanja pogodbenih obveznosti ter lahko v okviru naknadnega nadzora samostojno oziroma neodvisno od prejšnjih ugotovitev ministrstva ugotavljajo in ugotovijo, da so sredstva bila izplačana neupravičeno ali da so bile kršene pogodbene obveznosti.

Zmotno je tožničino stališče, da je toženka izgubila vsakršno pravico do sklicevanja na zatrjevane napake (nepravilnosti), ker jih ni grajala takoj ob prejemu zahtevkov za izplačilo.

Pri presoji vsebine pojasnilne dolžnosti ne gre za retroaktivnost oz. uporabo kasnejšega ZPotK-2, ampak gre le za primer iz preteklosti, ki ga sodišče presoja danes na temelju starega zakona in upoštevajoč razvijajočo se sodno prakso. Sodišče je torej le napolnilno pravni standard "pojasnila dolžnost" z védenjem, kako bi v času, ko sta pravdni stranki sklenili kreditno pogodbo, ravnal (oz. bi moral ravnati) dober strokovnjak.

Zastaralni rok lahko prične teči šele, ko bi potrošnik moral ali mogel vedeti tako za dejanske okoliščine v zvezi s spornim razmerjem, kot tudi za njihove pravne posledice, torej nepoštenost oziroma ničnost pogodbenega pogoja.

S tem, ko je sodišče prve stopnje predlagana dokaza nasprotnega udeleženca formalno izvedlo, vendar ju ni dokazno ocenilo in se ni opredelilo do pravno relevantnih navedb nasprotnega udeleženca o samomorilnih nagnjenih predlagateljice in vplivu le-teh na njene starševske kapacitete, je kršilo njegovo pravico do izjave v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Iz pravice do izjave v postopku izhaja namreč obveznost sodišča, da se z navedbami in dokazi udeležencev seznani, jih pretehta ter se do njih, če so dopustni in za odločitev pravno upoštevni, v obrazložitvi svoje odločbe opredeli.

Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje so za pritožbeno sodišče zavezujoče, ker v sporih majhne vrednosti ni dopustno izpodbijati ugotovljenega dejanskega stanja.

Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana samo, kadar je podan kvaren vpliv na sodbo, pri čemer mora biti vzročna zveza med protispisnostjo in vsebino sodbe dokazana, konkretna in nedvoumna.

Napačna uporaba materialnega prava je podana, če sodišče ni uporabilo določb materialnega prava, ki bi jih moralo uporabiti, ali če jih ni uporabilo pravilno. Gre za napako pri sojenju, ki se nanaša na zgornjo premiso sodniškega silogizma, vendar le na tisto, od katere je odvisna odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Temeljno načelo pravdnega postopka je načelo dispozitivnosti, sodba, ki ne upošteva prostega razpolaganja strank, pa je nezakonita. Če sodišče pripoznave zahtevka ne dovoli, čeprav je ta dopustna, ter izda sodbo, s katero po materialnem pravu sicer pravilno zavrne tožbeni zahtevek, je ravnanje sodišča nezakonito.

Pred uveljavitvijo SPZ za nastanek etažne lastnine ni bil potreben pravni naslov (formalni akt o oblikovanju etažne lastnine) niti vpis v zemljiško knjigo. Etažna lastnina je nastajala v pravnem prometu s tem, ko so lastniki stavb v zasebni lastnini (ali upravljavci stavb v družbeni lastnini) te v pravnem prometu odtujevali po delih. V pravnem prometu med posamezniki je prevladoval vpis etažne lastnine na način t. i. navidezne solastnine - etažni lastniki so bili v zemljiško knjigo vpisani kot solastniki nepremičnine, na kateri stavba stoji, pri čemer je vpisan solastniški delež dejansko odražal lastninsko pravico na konkretnem posameznem delu stavbe (kar pomeni, da so navidezni solastniki dejansko etažni lastniki).

Stališče, da je za presojo, ali sporne nepremičnine sodijo v skupno premoženje pravdnih strank, odločilno, ali je bil nakup financiran s sredstvi skupnega ali posebnega premoženja, ima podlago v 51. členu ZZZDR (enaka je tudi vsebina 65. člena DZ). Prizadevanje, ki omogoča dobro funkcioniranje družine, je pomembno za ovrednotenje prispevkov zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev k skupnemu premoženju, ne pa za presojo, ali gre za skupno ali posebno premoženje. K sklepanju, da nepremičnina s hišo sodi v skupno premoženje pravdnih strank, ne vodi niti dejstvo, da je tožnica ob njenem nakupu najela premostitveni kredit.