Tožničina telegramska prošnja za podaljšanje pritožbenega roka ne more imeti nikakršnega vpliva na presojo vprašanja pravočasnosti pritožbe, saj zakonskih prekluzivnih rokov ne more podaljševati ne stranka sama, niti sodišče.
ugovor zoper sklep o izvršbi - verodostojna listina - dovolitev izvršbe
Ker iz ugovora dolžnika ni mogoče zaključiti, da dolžnik izpodbija sklep o izvršbi tudi v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ in stranki napotilo na pravdo. Glede na to, da dolžnik izpodbija sklep o izvršbi samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, bi moralo uporabiti določbo tretjega odstavka 62. člena ZIZ in postopek nadaljevati kot pri postopku o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.
postopek v gospodarskih sporih - nova dejstva - novi dokazi
V postopku v gospodarskih sporih se v pritožbenem postopku ne morejo navesti nova dejstva in predlagati novih dokazov v primeru, da pritožnik ni izkazal za verjetno, zakaj jih ni predložil oziroma navedel do konca glavne obravnave.
Pravnomočni sklep o dedovanju za osebo, ki ni bila stranka v zapuščinskem postopku ni ovira, da uveljavi v pravdi varstvo svoje lastninske pravice na stvari, ki je bila sicer v sklepu o dedovanju navedena kot del zapuščine. Tožnik nima pravnega interesa za tožbo zaradi ugotovitve, da toženec ni solastnik določene nepremičnine. Tudi za meritorno obratovanje dajatvene tožbe je nujen pravni interes tožnika.
Upniški odbor ni procesni organ v postopku likvidacije (2. odstavek 182. člena ZPPSL). Zato tudi ni upravičen vložiti predlog za začetek postopka likvidacije po 1. odstavku 176. člena ZPPSL.
ZOR člen 378, 378/1, 378/1-1, 388, 378, 378/1, 378/1-1, 388.
plačilo - zastaranje terjatve - zastaralni rok
Za terjatve za dobavljeno toplotno energijo velja enoletni zastaralni rok. Zastaranje se pretrga z vložitvijo tožbe, znova pa prične teči od dneva, ko je spor končan.
Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče ugotovilo prekinitev postopka zaradi prenehanja družbe P. d.o.o. Ljubljana, kot ene od dveh toženih strank. Tak sklep je le deklaratoren in posledica ugotovljenega dejstva prenehanja pravne osebe po 3. točki 1. odstavka 205. člena ZPP. Ugovor sodne pristojnosti slovenskega sodišča v predmetnem sporu bosta zato lahko pritožnika uveljavljala v nadaljevanju postopka, ko bo sodišče presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka. Pristojnost bo sodišče lahko presojalo po pravnomočnosti sklepa o nadaljevanju postopka.
ZPP člen 205, 205/1, 207, 207/1, 205, 205/1, 207, 207/1.
prekinitev postopka - smrt stranke - odpoved pooblastila
Ker je tožeča stranka umrla, odvetnica pa je odpovedala pooblastilo, sodišče ne more odločati o ugovoru o izdani začasni odredbi. Postopek je prekinjen na podlagi zakona, zato sodišče lahko opravi le dejanja iz 207. člena ZPP.
ZPP člen 354, 354/2, 354/2-11, 354, 354/2, 354/2-11.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravica do soposesti na podlagi ugotovljene skupne lastnine ni enaka pravici do izključne posesti na podlagi izključne lastninske pravice (torej ne gre za že razsojeno stvar (res iudicata)).
ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 168/3, 168, 168/3.
oprostitev plačila sodne takse
Sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko le v primeru, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.
Sama višina kupnine za stanovanje, izračunana na podlagi določil SZ, ki jo je namesto imetnice stanovanjske pravice občini plačala njena hči in tako stanovanje odkupila od matere, ne pomeni prikrivanja darila med njima.
pristop k izvršbi - pogodbene obresti - zakonite zamudne obresti
Če je na isto nepremičnino že dovoljena izvršba drugega upnika, je treba odločiti, da upnik, za čigar terjatev je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi, pristopi k že začeti izvršbi.
Zaradi spora o dejstvih (sporna pristnost lastnoročne oporoke) je prvo sodišče pravilno prekinilo zapuščinski postopek in zakonito dedinjo napotilo na pravdo zaradi ugotovitve neveljavnosti takšne oporoke.
Pogodba o prodaji stanovanja po privatizacijskih določbah SZ ni nična, ampak le izpodbojna. Izpodbija pa jo lahko le privatizacijski upravičenec, vendar le ob pogoju, da hkrati (v roku dveh let iz 123. čl. SZ) vloži tožbo na sklenitev pogodbe za stanovanje po določbi 117. čl. SZ