Ker je iz povratnice, ki ima moč javne listine razvidno, da je toženec prejel tožbo s pozivom za odgovor na tožbo, njegova trditev, da mu tožba ni bila vročena in da je povratnico podpisala druga oseba, ne da bi ponudil kakršnekoli dokaze za neresničnost podatkov v povratnici, ni pravno upoštevna, zato ne gre za kršitev določb 318. čl. in 7. in 8. točke 339. čl. ZPP.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo
Kadar je med dediči spor o vračunanju daril v dedne deleže in o obsegu zapuščinskega premoženja, sodišče zapuščinski postopek prekine in dediče napoti na pravdo.
ZOR člen 380, 380/3, 919, 919/2, 380, 380/3, 919, 919/2.
zavarovalna pogodba - regresni zahtevek zavarovalnice proti sklenitelju zavarovanja - zastaralni rok
Za regresni zahtevek velja isti zastaralni rok kot za zahtevek, prenesen z zakonito cesijo, pri čemer je treba za začetek teka zastaralnega roka upoštevati tisti čas, ko je ugotovljen obstoj zahtevka in znesek.
Ker je zavarovalnica plačala oškodovancu odškodnino ima proti lastnemu zavarovancu regresni zahtevek, ki pa ni odškodnina. Zato začne teči zastaralni 3 letni rok od dneva izplačila odškodnine oškodovancu in ne od takrat ko je oškodovanec zvedel za škodo.
Pogodba, pri kateri predstavljajo "posojilo" zapadli zneski posojil iz drugih pogodbenih razmerij, katerim so bili prišteti zapadli zneski oderuških zamudnih obresti, nima dopustne podlage. Nagrada za delo detektiva, ki ga je stranka pooblastila za zastopanje v pravdi, ne predstavlja pravdnih stroškov v smislu določb 151. člena ZPP.
Dejstvo, da tožeča stranka, ki je javni zavod, toženca, ki je pripadnik italijanske narodne skupnosti s prebivališčem na območju koprske občine, na njegovo zahtevo ni obvestila o svoji terjatvi tudi v italijanščini, lahko vpliva na iztožljivost terjatve. V primeru pravde nastopi dolžniška zamuda toženca, ko je o terjatvi korektno obveščen v italijanščini (ob podmeni, da je tožbeni zahtevek po vsebini utemeljen).
Če predlog za denacionalizacijo ne vsebuje podatkov in dokazil iz 62. člena ZDen, sodišče predlagatelja pozove, da ga v določenem roku popravi in dopolni. Če tega predlagatelj ne stori, se šteje predlog za umaknjen.
V registru je mogoče spreminjati le obstoječe stanje. To pomeni, da morajo spremembe na strani družbenikov in poslovnih deležev izhajati iz obstoječega stanja in na njem temelječih listinah.
skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti - vabilo na glavno obravnavo
Če obdolženec v pritožbi trdi, da vabila na glavno obravnavo ni sprejel, pa za takšno trditev ne predlaga nobenega dokaza proti vročilnici, s katero je izkazano osebna vročitev vabila obdolžencu, pritožbi ni mogoče ugoditi.
ZPP (1977) člen 117, 421, 421/2, 117, 421, 421/2. ZPod člen 58, 58. ZDR člen 95, 100, 100/1, 100/1-13, 103, 95, 100, 100/1, 100/1-13, 103. ZTPDR člen 65, 69, 80, 83, 84, 65, 69, 80, 83, 84.
nadomestna vročitev - ureditev v splošnem aktu
Glede na 103. čl. ZDR lahko delodajalec v svojem splošnem aktu uredi vročanje pisanj drugače, kot to ureja ZPP. Če delavec brez upravičenega zakonitega razloga pisanja noče sprejeti, ali se vročitvi izmika, čeprav je seznanjen z načinom vročanja, ki velja pri njegovem delodajalcu, prevzame riziko, da mu bo delodajalec pisanje vročil nadomestno. Če je kot edina oblika nadomestne vročitve v splošnem aktu predvideno nabitje na oglasno desko v podjetju, ni podlage za drugačno vročanje.
Delavka - samohranilka sodi v varovano kategorijo delavcev v smislu določbe 4. odst. 36. d člena ZDR le v primeru, ko popolnoma sama skrbi in hrani otroka. Če ima delavka sklenjen sporazum o preživljanju otroka pred centrom za socialno delo in je po tem sporazumu prejemala od otrokovega očeta preživnino za otroka, ne spada v varovano kategorijo delavcev.
Za odločanje glede kaznivega dejanja zlorabe zaupanja po čl. 220/II in I KZ ni pristojno okrajno sodišče, saj je za njegovo storitev zagrožena kazen zapora do pet let.
Kršitve določb ZTVCP s strani oškodovanca ne pretrgajo vzročne zveze med kršitvami teh določil na strani obdolženca in nastalo posledico, saj so bile te za obdolženca pričakovane.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas
Delovno razmerje za določen čas ni bilo zakonito sklenjeno, če je delodajalec v pogodbi o zaposlitvi navedel, da se sklepa zaradi izvedbe pripravljalnih del, ki jih ni natančno opredelil, sodišče pa je ugotovilo, da je delodajalec sklepal delovna razmerja za določen čas iz razlogov sofinanciranja delovnih mest s strani Ministrstva za delo, socialo in družino. V skladu z določilom 18. člena se šteje, da je delavec sklenil delovno razmerje za nedoločen čas.
Tožnica je bila nezakonito opredeljena kot presežna delavka, ker delodajalec (občina) ni v skladu z 31. čl. Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, št. 18/91) ugotavljal delovne uspešnosti kot temeljnega kriterija v postopku ugotavljanja presežnih delavcev, temveč je z novo sistemizacijo za dosedanje delovno mesto tožnice določil višjo stopnjo izobrazbe, katere tožnica ni imela in je bila iz tega razloga uvrščena med presežne delavce.
ZPP (1977) člen 368, 374, 368, 374. ZDR člen 36e, 100, 100/1, 100/1-12, 36e, 100, 100/1, 100/1-12. ZPP člen 498, 498/1, 498, 498/1.
denarna terjatev - pravnomočnost sklepa o prenehanju delovnega razmerja
Delavec lahko uveljavlja plačilo razlike nadomestila plače v okviru splošnega petletnega zastaralnega roka po določbah Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Ur. l. SFRJ, št. 29/78 - 57/89), ne glede na pravnomočnost sklepa o prenehanju delovnega razmerja, izdanega na podlagi 36. e člena oz. 12. tč. 1. odst. 100. člena ZDR.