odpust obveznosti - kršitev obveznosti poročanja - obveščanje upravitelja - prizadevanje za ponovno zaposlitev
Stečajni dolžnik se je bil dolžan nemudoma odzvati na poziva stečajnega upravitelja glede iskanja zaposlitve za polni delovni čas. Prav tako ga je bil dolžan nemudoma obvestiti o prenehanju delovnega razmerja ter o svojih prizadevanjih najti novo zaposlitev, o selitvi v drugo državo ter o krajši zaposlitvi v tujini. Dodatna opredelitev teh obveznosti, ki jih stečajnemu dolžniku nalagajo določbe ZFPPIPP, ni bila potrebna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba sistemizacije - sodna razveza - denarno povračilo
Že iz opisov del ukinjenega delovnega mesta in novega sistemiziranega delovnega mesta izhaja, da so delovne naloge in zadolžitve na obeh delovnih mestih enake. Ker je bila sprememba sistemizacije v zvezi s tožnikovim delovnim mestom navidezna, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
ZOdvT člen 14, 19. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 3102, 3220. ZPP člen 154, 155, 157, 165.
povrnitev pravdnih stroškov - nagrada za narok - nagrada za narok v ponovljenem postopku
V primeru, da je zadeva vrnjena v odločanje sodišča prve stopnje, je nagrada za narok v ponovljenem postopku priznan strošek (opomba št. 3 v 4. točki 3. dela Odvetniške tarife).
Prodajno predpogodbo je v imenu in za račun C. C. st. kot prodajalca sklenila njegova skrbnica J. J., vendar te pogodbe nikoli ni odobril center za socialno delo, poleg tega pa ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da na podlagi predpogodbe (tudi če ima vse elemente prodajne pogodbe kot zavezovalnega pravnega posla) drugi toženec lastninske pravice od C. C. st. ni pridobil niti v notranjem niti v zunanjem razmerju oziroma je C. C. st. ni izgubil.
V skladu z ustaljeno sodno prakso je podatek o tem, komu se prodaja solastni delež na nepremičnini, bistvena sestavina predkupne ponudbe, ki je dana solastniku nepremičnine. Ni dokazano, da bi bila tožnica na kak način seznanjena s tem, komu namerava prva toženka prodati delež sporne nepremičnine.
Tožničina predkupna pravica je bila kršena tudi s tem, da tožnica ni imela na razpolago celotnega 30 dnevnega roka za odgovor na predkupno ponudbo oziroma za odločitev o tem, ali bo predkupno pravico uveljavila.
Za sprejem predkupne ponudbe veljajo splošna pravila o sprejemu ponudbe (22. člen OZ). Molk predkupnega upravičenca v roku, v katerem mora sprejeti ponudbo, se šteje za njeno zavrnitev. Vendar pa to velja le v primeru, če predkupna ponudba vsebuje vse bistvene sestavine. Nepopolna ponudba namreč nima pravnih učinkov. Če ponudba ni popolna, predkupna upravičenka niti ne more vedeti, kaj je z molkom zavrnila. Ker v konkretnem primeru ponudba ni vsebovala imena kupca in ni bilo dokazano, da je zanj tožnica vedela na drug način, je bila ponudba nepopolna, zato ni mogoče šteti, da je tožnica z molkom ponudbo zavrnila. Iz istih razlogov tudi ni pomembno, da predkupne pravice ni uveljavljala.
Ko gre za zakonito predkupno pravico, se domneva, da je kupec (drugi toženec) vedel za predkupno pravico tožnice, ki je bila v relevantnem obdobju tudi vknjižena kot solastnica nepremičnine, ki je predmet izpodbijane prodajne pogodbe. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da kupec ni dolžan pri prodajalcu poizvedovati, ali je izpolnil svoje obveznosti v povezavi s predkupno pravico, ker o tem govori le teorija, zakon pa tega ne predpisuje. Pri presoji dobre vere je bistveno vprašanje poizvedovalne dolžnosti kot elementa skrbnega ravnanja kupca pri sklenitvi prodajne pogodbe. Še posebej v okoliščinah konkretnega primera, ko je bil drugi toženec seznanjen s spori med tožnico in prvo toženko, bi se moral prepričati, ali je prva toženka tožnici poslala ponudbo in kakšni pogoji za sklenitev pogodbe so bili ponujeni.
IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00025600
Uredba Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema člen 70, 70/2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 329, 329/1, 331, 331/1. ZMZPP člen 50, 53, 67.
predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve ali obremenitve premoženja - premoženje v tujini - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba Bruseljske uredbe I
Sredstva izvršbe so metode, s katerimi se prisilno izvrši upnikova terjatev in vključujejo različna procesna opravila za prisilno uveljavitev terjatve.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZGD-1 člen 425, 426, 427, 428, 429.
zavrženje tožbe - prenehanje pravdne stranke - prenehanje tožeče stranke - neodpravljiva postopkovna napaka - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - pravno nasledstvo - univerzalno pravno nasledstvo - singularno pravno nasledstvo - prevzem obveznosti družbe s strani družbenikov - prevzemnik terjatve - prekinitev pravdnega postopka - vstop v pravdo - nadaljevanje prekinjenega postopka
Stališče sodišča prve stopnje, da prvotna tožnica, ki je bila kot družba z omejeno odgovornostjo izbrisana po skrajšanem postopku, nima pravnega naslednika in da gre zato za neodpravljivo napako tožbe, je zmotno. Iz obsežne sodne prakse izhaja, da pride v primeru prenehanja družbe po skrajšanem postopku do singularnega pravnega nasledstva s strani družbenikov oziroma v obravnavanem primeru edine družbenice, zato se z njo kot prevzemnico terjatve iz predmetne pravde nadaljuje postopek na podlagi prvega odstavka 208. člena ZPP. Utrjeno stališče sodne prakse je, da družbeniki v takšnih primerih res niso univerzalni pravni nasledniki, so pa singularni, prvi odstavek 208. člena ZPP pa govori le o pravnem nasledstvu in nadaljevanja postopka ne pogojuje s prevzemom s strani univerzalnega pravnega naslednika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00025654
OZ člen 133, 133/1, 133/3.
zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - dejavnost bencinskih servisov - gradnja bencinskega servisa - splošno koristna dejavnost - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja - škoda, ki presega običajne meje - krajevno običajne meje - vznemirjanje lastninske pravice - opustitveni zahtevek - hrup - emisije hrupa - hrup, ki presega normalne (običajne) meje kot pravni standard - imisije - povrnitev škode zaradi prekomernega hrupa in smradu - sodba presenečenja
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da dejavnost bencinskega servisa, vključno z avtopralnico, predstavlja splošno koristno dejavnost. Nedvomno gre za dejavnost v javnem interesu, ki je v času in prostoru v katerem živimo, nujen pogoj bivanja in ki jo družbena skupnost nedvomno priznava kot potrebno in koristno, in ki tudi ne služi le interesom omejenega, vnaprej določenega kroga subjektov.
Da je kriterij običajne meje različen od pojma krajevno običajne meje, je razvidno že iz teksta celotne določbe 133. člena OZ, iz sodne prakse, kakor tudi iz pravne teorije. Pri vznemirjanju iz prvega odstavka 133. člena OZ, gre za vznemirjanje izven običajnega, normalnega na območju oziroma v okolju, kjer do takih vznemirjanj prihaja, pri predpostavki preseganja običajne meje pa za iskanje meja tolerance v razmerju med posameznikom in dovoljeno, splošno koristno dejavnostjo, v določenem času in prostoru, torej v primerljivih okoljih. Da gre za različna kriterija bi moral tožnik ob potrebni skrbnosti vedeti, zato v tem oziru sodba zanj ne more predstavljati sodbe presenečenja.
V primeru škode, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, ni predviden oziroma dovoljen opustitveni zahtevek v smislu prvega odstavka 133. člena OZ, zato je sodišče pravilno in zakonito primarni zahtevek, s katerim tožnik zahteva odstranitev bencinskega servisa in opustitev izvajanja dejavnosti trgovine na drobno z lastnimi motornimi gorivi, torej v celoti vrnitev v prejšnje stanje, zavrnilo.
razveza zakonske zveze - pravica do razveze zakonske zveze - pogoji za razvezo zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze za enega od zakoncev - preživnina za razvezanega zakonca
Za razvezo zakonske zveze zadošča, da je ta postala nevzdržna za enega izmed zakoncev.
SPZ člen 76, 76/2, 76/4, 88, 89, 91, 100. ZPP člen 21, 21/1, 21/2, 180, 180/3, 360, 360/1.
sosedsko pravo - uporaba sosednje nepremičnine - poseg v lastninsko pravico - varstvo solastnika - aktivna legitimacija solastnika - nujno sosporništvo na aktivni strani - vzdrževalna dela na nepremičnini - nujna vzdrževalna dela - vzpostavitev prejšnjega stanja - začasna uporaba tujega zemljišča - stvarna služnost - nujna pot - določitev nujne poti - priključitev na komunalno omrežje - določnost tožbenega zahtevka - prilagoditev zahtevka - sklepčnost zahtevka - materialno procesno vodstvo - ustavitev pravdnega postopka - nepravdni postopek
Za vložitev zahtevka, ki je v korist solastne/skupne nepremičnine, je dovolj, da ga uveljavlja le eden od solastnikov/skupnih lastnikov. Poleg tega v obravnavani zadevi ni mogoče spregledati, da je nepremičnina v naravi razdeljena ter da se bodo vzdrževalna dela opravila na tistem delu nepremičnine, ki je v dejanski lasti tožnice.
SPZ v 76. členu ne daje pravice za trajen poseg v sosednjo nepremičnino. Temu je namenjen institut stvarne služnosti, kadar pa soglasja lastnika služečega zemljišča, ki bi vodilo v sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti, ni, pa institut nujne poti, če so izpolnjeni pogoji iz 91. člena SPZ.
Tožnica je že z zahtevkom presegla domet 76. člena SPZ v delu, kjer zahteva položitev hidroizolacije in izvedbo drenaže za namene uporabe in izkoriščanje svoje nepremičnine. Najkasneje v trenutku, ko je sodišče prejelo izvedensko mnenje oziroma ko je izvedenec odgovoril na vse pripombe pravdnih strank ter je bilo razvidno, da obseg nujno potrebnih del za sanacijo hiše (delno) presega okvire 76. člena SPZ, bi moralo na podlagi njegovih zaključkov opraviti materialno-pravdno vodstvo in tožnici pojasniti, v katerem delu bi bil njen zahtevek po 76. členu SPZ lahko utemeljen, v katerem delu pa je glede na postavljen tožbeni zahtevek nesklepčen.
imenovanje posebnega revizorja - stroški posebne revizije - doplačilo predujma
Posebni revizor kljub poklicni skrbnosti ni mogel pred prevzemom naloge natančno določiti vseh stroškov, zlasti ne tistih, ki so izven njegove sfere, ampak jih je lahko le ocenil. Dodatni predujem je bil potreben in sodišče prve stopnje je pravilno sledilo predlogu posebnega revizorja.
ZPP člen 180, 180/3, 252, 252/1, 254, 254/2, 311. OZ člen 167, 169, 174, 174/1.
denarna odškodnina - denarna renta - bodoča škoda - nižji dokazni standard - pravna podlaga tožbenega zahtevka - usmerjanje dela izvedenca
Izraz renta se uporablja za razne vrste periodičnih plačil. OZ izraza ne definira, omenja pa rento kot obliko odškodnine. Ko govorimo o renti, imamo torej v mislih denarno odškodnino. Posebnost rente je, da skupen znesek odškodnine v trenutku odločanja ni znan, plačuje pa se periodično v vnaprej določenih zneskih. Gre torej za bodočo škodo. Škodo, ki je nastala do zaključka glavne obravnave, pa je mogoče ugotoviti v enem znesku, ob sojenju je tudi v celoti dospela. Takšne škode ni več treba prognozirati, ker gre za pretekle dogodke, preteklo škodo. Razloga za znižanje dokaznega standarda torej ni. Dokazni standard (in pri renti izjema od prvega odstavka 311. člena ZPP) pa sta tudi praktično edini pomembni razliki med že zapadlo škodo, za katero prisodi sodišče odškodnino v enkratnem znesku (drugače povedano: v seštevku), in še ne zapadlo ali bodočo škodo, za katero sodišče prisodi odškodnino v obliki rente.
Sodišče je tisto, ki vodi dokazovanje z izvedenci.
ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 27, 27/4. ZST-1 tarifna številka 1111. ZPP člen 40, 41, 41/1.
vrednost spornega predmeta - podlaga za odmero takse - taksna obveznost - nastanek taksne obveznosti - zavrženje tožbe
Na obstoj tožnikove taksne obveznosti ne vpliva okoliščina, kdaj ga je prvo sodišče (ki pravo pozna in zato tudi ve, kaj določa ZDOdv) pozvalo k predložitvi potrdila iz četrtega odstavka 27. člena ZDOdv. Taksni zavezanec je dolžan plačati sodno takso za pravdni postopek v odmerjeni višini tudi v primeru zavrženja tožbe, ne glede na to, kdaj je prišlo do njenega zavrženja.
rok za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe - prekluzivni rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Sodišče prve stopnje bi moralo šteti začetek 30 dnevnega roka od dneva, ko je bila tožnikoma odločba vročena. Da bi lahko tožnika izvršila svojo pravico do vložitve tožbe, sta morala biti z odločitvijo pritožbenega sodišča seznanjena. 30-dnevni rok za vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe je tako začel teči z vročitvijo pritožbenega sklepa s 26. 11. 2014, za katerega sta pritožnika sama v pritožbi navedla, da sta ga prejela 24. 12. 2014.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - začasno povečan obseg dela - pogodba o zaposlitvi za določen čas - reintegracija - sodna razveza - uporabnik - nova zaposlitev - agencijski delavec - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku
Tudi v primeru, kadar uporabnik delodajalcu, ki posreduje delo delavcu, da napačne podatke o pogojih oziroma zakonskih razlogih iz prvega odstavka 54. člena ZDR-1 za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pride do transformacije delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas v skladu z določbo 56. člena ZDR-1, ki določa posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Za zavrnitev reintegracijskega zahtevka in za sodno razvezo ne more biti odločilna okoliščina, da tožniku ni mogoče zagotoviti dela pri uporabniku, pri katerem je bil tožnik zaposlen na podlagi pogodb o zaposlitvi za določen čas. Tožena stranka je delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu, zato lahko delavca napoti h kateremu koli uporabniku. Dejstvo, da se je tožnik v času trajanja sodnega spora zaposlil pri drugih delodajalcih in da je bil tudi v času izdaje izpodbijane sodbe zaposlen pri drugem delodajalcu, na pravico do reintegracije ne more vplivati.
Tožnikove poškodbe sodijo po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb med lahke (II.; enostavni zlomi brez premika - zlom četrtega ledvenega korpusa vretenca in zlom koželjnice, udarnine in zvin zapestja), zanje pa mu je bila odmerjena odškodnina, ki ustreza približno 17 neto povprečnim plačam na zaposlenega v RS, kar ne odstopa od prisojenih odškodnin v podobnih primerih.
plačilo uporabnine - predlog za prekinitev postopka - zavrnitev predloga - predhodno vprašanje - predmet presoje - ugotovitev lastninske pravice - pripadajoče zemljišče k stavbi - razveljavitev odločbe - obseg odločanja v nepravdnem postopku - tehtanje pravic
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da lastninska pripadnost sporne nepremičnine ne more biti predmet postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča, ki teče na podlagi določb ZVEtL-1. Po uveljavitvi ZVEtL (kot predhodnika ZVEtL-1) so bila stališča sodne prakse o tem, o katerih vprašanjih, povezanih z lastninsko pripadnostjo spornih nepremičnin, odloča sodišče v nepravdnem postopku, katera pa so pridržana odločanju v pravdnem postopku, deloma različna. Vrhovno sodišče se je v zadevi II Ips 322/2013 z dne 6. 2. 2014, na katero se opira pritožba, izreklo prav o vprašanju, ali se v primeru spornih dejstev, pomembnih za odločitev o lastninski pripadnosti nepremičnine, odloča v nepravdnem ali v pravdnem postopku, izreklo v prid postopka po ZVEtL. V kasnejših odločitvah so nižja sodišča sledila temu stališču.
V obravnavani zadevi je tako treba ovrednotiti ravnanje strank v zvezi z ugotavljanjem lastninske pripadnosti sporne nepremičnine v tem in v predhodnih postopkih ter s tem v zvezi oceniti verjetnost za uspeh tožencev v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča, in fazo postopka, v katerem so toženci vložili predlog v nepravdnem postopku, ter z vidika pravice stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oceniti, kako bi prekinitev postopka vplivala na odložitev odločitve v tej zadevi.
Tudi v postopku po ZVEtL-1 mora predlagatelj izkazati pravno podlago za pridobitev lastninske pravice na zemljišču, za katerega trdi, da predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi. Zgolj nemotena posest ne zadostuje.
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8. ZPP člen 140, 142, 143, 318.
vročanje pisanja stranki v tujini - vročanje sodnega pisanja v državo članico eu - dejansko bivališče - stalno bivališče - prijavljeno stalno prebivališče - fikcija vročitve - zamudna sodba - predpostavke za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor
Okoliščina, da je sodišče prve stopnje postopalo v skladu z Uredbo (ES) št. 1393/2007 in je bila vročitev sodne pošiljke tožencu pravilno opravljena po veljavnem pravnem redu države članice, ne pomeni, da se zato ne upošteva sodna praksa, ki pri fiktivnih vročitvah daje prednost dejanskemu bivališču naslovnika in ne njegovemu prijavljenemu stalnemu bivališču.
sprememba preživninske obveznosti - zmožnosti zavezanca in potrebe upravičenca - zmožnosti zavezanca za plačilo preživnine - potrebe preživninskega upravičenca
V 132. členu ZZZDR je določeno, da lahko sodišče z izvršilnim naslovom določeno preživnino na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Zavezanec mora dokazati, da so se njegove zmožnosti za preživljanje otrok bistveno spremenile in da ob upoštevanju zmožnosti drugega starša in potreb otrok ni več sprejemljivo, da mu je naloženo tako breme. Ko sodišče ugotovi, da so se okoliščine, pomembne za določitev višine preživninske obveznosti vsakega od zavezancev bistveno spremenile, znova določi preživnino v sorazmerju z (novo ugotovljenimi) zmožnosti vsakega od zavezancev in ob upoštevanju (novo ugotovljenih) otrokovih potreb.
ugovor zastaranja - zastaranje terjatve - terjatve iz gospodarskih pogodb - društvo - opravljanje pridobitne dejavnosti - splošni zastaralni rok - podjemna pogodba - pobotni ugovor
Društvo je pravna oseba, lahko opravlja tudi pridobitno dejavnost pod določenimi pogoji, kar je določeno v njenem temeljnem aktu. Tožena stranka se v postopku na ta akt ni opredeljeno sklicevala in tudi ni pojasnila, na podlagi katerih določb iz tega akta izhaja, da je podjemna pogodba, ki sta jo sklenili pravdni stranki, povezana z njeno pridobitno dejavnostjo. Tožena stranka torej ni dokazala, da je bila med pravdnima strankama sklenjena gospodarska pogodba, zato velja splošni petletni rok za zastaranje.
ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00027176
Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 12, 12/1, 13, 13/3. ZOZP člen 7, 7/1, 17.
odškodninski spor - zavarovalna pogodba - obvezno avtomobilsko zavarovanje - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - pravica do odškodnine - izguba zavarovalnih pravic - izguba pravic iz obveznega zavarovanja - alkoholiziranost voznika - zavarovanec kot oškodovanec - lastnik avtomobila - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - soprispevek oškodovanca - nične določbe splošnih pogojev - pravica do regresa - sopotnik kot oškodovanec
V skladu s 17. členom ZOZP pravice do odškodnine iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti nimajo voznik vozila, zavarovalec, lastnik, solastnik in skupni lastnik vozila, s katerim je bila povzročena škoda za škodo na stvareh, in oškodovanci iz tretjega odstavka tega člena. Samo ti zahtevki so lahko izključeni oziroma nimajo zavarovalnega kritja, vse druge osebe so oškodovanci iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti oziroma tretje osebe. Ker se zavarovanje prenaša z vozilom, je lastnik vozila, ko je sopotnik v lastnem vozilu, oškodovanec in ima pravico zahtevati odškodnino za utrpelo nepremoženjsko škodo. Njegova škoda na stvareh pa je po drugem odstavku 17. člena ZOZP izključena. Navedena določba je torej v skladu s 1. točko 12. člena Direktive 2009/103/ES. Ostane odgovor na vprašanje, kaj pomeni izguba zavarovalnih pravic iz 7. člena ZOZP oziroma iz tu obravnavanih zavarovalnih pogojev toženke. Že prvi odstavek 7. člena jasno pove, da zavarovalnica nasproti oškodovancu ne more uveljavljati ugovorov, ki jih ima proti svojemu zavarovancu, ker ta ni ravnal po zakonu, zavarovalni pogodbi in zavarovalnih pogojih. Ker se v obravnavanem primeru voznik ni ravnal po zakonu in je vozil vinjen, ima toženka po 7. členu ZOZP pravico do regresa v višini kot jo določa ta člen. Ne sme pa zavrniti zavarovalnega kritja tožniku kot oškodovancu. Stališče sodne prakse je, da je treba varovati oškodovanca, čeprav je to zavarovalec, zavarovanec ali lastnik vozila (zavarovalna polica v prilogi B 1), ki pa ni krivi voznik. Zato se v primerih, kot je tu obravnavani, odgovornost sopotnika oziroma tretje osebe kot oškodovanca iz prometne nesreče presoja po splošnih pravilih civilne odgovornosti v okviru soprispevka.