STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058465
SZ-1 člen 30, 30/1. SZ člen 32. ZPP člen 458, 458/1.
upravnik – pogodba o upravljanju – soseska – obratovalni stroški – stroški upravljanja – spor majhne vrednosti – omejenost pritožbenega preizkusa – pogodba o medsebojnih razmerjih – konkretizacija pritožbenih razlogov
Ker SZ ni posebej predvidel niti ne prepovedal sklenitve pogodbe o opravljanju storitev upravljanja za celotno sosesko, v katero spada predmetni objekt, in ker ugotovljeno nadpolovično soglasje predstavlja dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje v postopku v sporu majhne vrednosti, je pritožbeno sodišče nanjo vezano in ta ne more biti predmet pritožbenega preizkusa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083582
ZPP člen 7, 8, 212, 254. OZ člen 921, 922, 944.
zavarovalna pogodba – zavarovalnina – izguba kritnih pravic – dejansko stanje – trditveno in dokazno breme – ponovitev dokaza z izvedencem
Sodišče ponovi dokaz z istim ali drugim izvedencem zgolj v primerih, ko ugotovi, da je izvedenčev izvid nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s sabo ali z raziskanimi okoliščinami, da so v izvedenčevem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti, če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem.
Tožnik mora dokazati ne le, da je bil udeležen v prometni nezgodi ter poškodbe na vozilu in sebi, pač pa tudi, da je do škode prišlo na zatrjevani način (da je z osebnim vozilom trčil v drevo ob cesti).
obrekovanje - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki
Obdolženec se je zavedal, da so njegove trditve v pritožbi, vloženi v postopku pri okrajnem sodišču v izvršilni zadevi, neresnične, s takim pisanjem pa je škodoval časti in dobremu imenu zasebnega tožilca, ker mu je žaljivo očital dogodke, ki se sploh niso zgodili oziroma jih ni povzročil zasebni tožilec, kar je slednjega močno prizadelo in obdalo z občutkom nelagodja in sramu, saj so za žaljive in neresnične trditve izvedele tudi tretje osebe, ki so pritožbo prebrale.
motenje posesti – ugotovitveni del izreka v posestnem sporu – dajatveni del izreka v posestnem sporu – postavitev škarpe kot motilno dejanje – zoženje ceste
Ugotovitveni del izreka sklepa v posestnem sporu ni bistven in tudi v obravnavani zadevi nima nobenega pomena. Služi kvečjemu za pojasnjevanje dajatvenega dela izreka sklepa, ta pa mora biti določen in izvršljiv.
izločitev dokazov – uresničevanje in omejevanje pravic – pravica do zasebnosti – snemanje brez privolitve
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je potrebno v kazenskem postopku izločiti vsak dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo obtoženčevih človekovih pravic, ne glede na intenzivnost posega v človekove pravice in ne glede na to, s kakšnim ciljem je bilo v pravice obtoženca poseženo. Človekove pravice obtoženca so namreč omejene s človekovimi pravicami oškodovancev in obratno, kar izhaja iz 3. odstavka 15. člena URS, ki je najvišji splošni pravni akt v Republiki Sloveniji.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076352
ZVEtL člen 30. ZPP člen 286, 337.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča – nepremičnine v družbeni lastnini – vključitev nepremičnine v otvoritveno bilanco podjetja – pravica uporabe na nepremičnini – nedovoljena pritožbena novota
Bistvena za odločitev v tej zadevi je ugotovitev, da sporne nepremičnine, ki so bile v družbeni lastnini in na katerih je imel pravni prednik predlagatelja pravico uporabe v postopku lastninskega preoblikovanja, niso bile vključene v otvoritveno bilanco in bi tako bil v postopku lastninskega preoblikovanja za ta del sredstev vplačan kapital. S strani predlagatelja zatrjevano dejstvo, da je imel pravico uporabe na spornih nepremičninah še ne pomeni, da je bil kot pravni naslednik preoblikovanega podjetja ob uveljavitvi ZLNDL imetnik pravice uporabe, ki se je na podlagi določb ZLNDL pretvorila v lastninsko pravico. Vključitev nepremičnine v otvoritveno bilanco je bila namreč pogoj, da lahko pravna oseba na podlagi določb ZLNDL pridobi lastninsko pravico. Razlog zaradi katerega premoženje ni bilo vključeno v otvoritveno bilanco, pravno ni pomemben. Ker torej nepremičnini v družbeni lastnini nista bili zajeti v otvoritveni bilanci podjetja, se pravica uporabe ni transformirala v lastninsko pravico preoblikovanega podjetja.
Tožnika sta v obravnavani zadevi zahtevala ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe ISR-1/2203 z dne 26. 9. 2003 (vsi ostali tožbeni zahtevki so odvisni od te odločitve). S takšnim tožbenim zahtevkom sta določila vsebino sodnega varstva, ki ga zahtevata; določila sta ne samo obseg in mejo sodne obravnave, temveč tudi sodne odločbe. Sodišče prve stopnje je torej moralo odločati v mejah tožbenega zahtevka, in odločati o tem, ali je posojilna pogodba v vsebini in obsegu, kot je bila sklenjena (torej kot celota), nična (pravna posledica).
postopek za delitev stvari – solastnina – načini delitve – fizična delitev – civilna delitev
Ker bi bila fizična delitev mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, je sodišče prve stopnje na podlagi 5. odstavka 70. člena SPZ pravilno odločilo, da namesto prodaje navedeni dve parceli v celoti pripadeta nasprotni udeleženki, s tem da predlagatelju izplača vrednost njegovega deleža.
Tožeča stranka je svoj zahtevek utemeljevala na pogodbeni podlagi in ne na podlagi neupravičene pridobitve. Navedba pravne podlage sicer ni nujna, vendar jo sodišče preizkuša zgolj v mejah v tožbi zatrjevanih in v tem obsegu ugotovljenih dejstev. Tožeča stranka je tožbeno zatrjevala pogodbeno podlago, zato bi moralo sodišče prve stopnje le v tem obsegu izvajati dokaze in sprejeti dejansko in pravno presojo.
Na dan, ko je bil sklep o predhodni odredbi že pravnomočen, odločba Ustavnega sodišča še ni veljala, niti je ni mogoče uporabiti za že izdano predhodno odredbo, torej za nazaj, ker je bila odločitev o predhodni odredbi že pravnomočna. Situacija dolžnika bi bila drugačna, če bi dolžnik zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo vložil ugovor, ki bi bil npr. zavrnjen, pritožbeno sodišče pa bi sedaj odločalo o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi njegovega ugovora. V takšnem primeru pa bi bilo treba - glede na določbe ZUstS, ustavno odločbo in ustaljeno sodno prakso višjih sodišč - pritožbi dolžnika ugoditi.
poenostavljena prisilna poravnava - zloraba pravic - predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave po uvedenem postopku redne prisilne poravnave
Namen postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki ima enake učinke kot redna prisilna poravnava, je omogočiti dolžniku, da izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, s katerimi odpravi insolventnost in postane plačilno sposoben, kar mu omogoča nadaljnje poslovanje. Ker sta namena obeh postopkov identična, ni dopustno, da bi nad istim dolžnikom hkrati tekla dva glavna postopka prisilne poravnave.
V ravnanju dolžnika, ki je po že uvedenem postopku (redne) prisilne poravnave vložil tudi obravnavani predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave, je zaznati namen zavlačevanja z odločanjem o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, kar pomeni zlorabo postopka prisilne poravnave za oviranje upnika, ki želi doseči začetek stečajnega postopka.
Po določbi 90. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) sicer zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe, vendar le, če je razveljavljen sklep o izvršbi, ki je podlaga zaznambe.
V konkretnem primeru pa je upnik pridobil hipoteko na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa notarja, ki je bila vknjiževana v zemljiško knjigo z začetkom učinkovanja 29. 4. 2011, sklep o izvršbi pa je sodišče prve stopnje na te nepremičnine dolžnika dovolilo šele dne 20. 8. 2014.
V tem primeru pa izvršilno sodišče ne more izbrisati pogodbeno ustanovljene hipoteke, saj te upnik ni pridobil na podlagi sklepa o izvršbi.
Tožeča stranka je v postopku izkazala, da je toženi stranki ponudila odpravo napak, to je lasastih razpok, in sicer na način, za katerega je tudi izvedenec navedel, da je primeren, s položitvijo hidroizolacije. Ker je tožena stranka to odklonila, dejstva, da je gradnja za toženo stranko sedaj neuporabna, ne more naprtiti tožeči stranki.
taksna oprostitev – pridobitev premoženja – plačilni nalog za plačilo sodne takse – odločanje o ugovoru – pravica do pritožbe – obročno plačilo
Prvo sodišče pri odločanju o utemeljenosti ugovora ni pravilno upoštevalo (spremenjenega) premoženjskega stanja tožnika in njegove družine, ker je upoštevalo le okoliščino, da je tožnik s sodno poravnavo pridobil izvršilni naslov za dodatno premoženje, ni pa upoštevalo vseh drugih okoliščin, na podlagi katerih bi takojšnje plačilo sodne takse lahko ogrozilo preživljanje tožnika in njegove družine, kar je tudi zakonska podlaga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Tožniku zato pripada pravica do pritožbe, ki mu omogoča varovanje njegovega pravnega položaja na način, da pritožbeno sodišče skozi pritožbene razloge oceni zakonitost in pravilnost takšne sodne odločbe. Prvo sodišče je zato v pravnem pouku zmotno navedlo, da ni pritožbe zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen ugovor tožnika zoper plačilni nalog.
zavrženje tožbe – pravočasnost vloge – vložitev vloge pri nepristojnemu sodišču – oseba brez pooblaščenca
Glede na to, da je tožnik tožbo sam, brez pooblaščenca, vložil na Okrožno sodišče v Ljubljani in da je od tega sodišča dobil izrecna navodila o dostavi popravljene tožbe, tožnikovega ravnanja ni mogoče pripisati niti nevednosti, niti očitni pomoti. Izročitev popravljene tožbe nepristojnemu sodišču je posledica tožnikove neskrbnosti, saj mu je bilo znano, na katero sodišče mora popravljeno tožbo vložiti, pa je vlogo naslovil, ne samo odpravil, na nepristojno sodišče.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - priporni razlog ponovitvene nevarnosti - priporni razlog koluzijske nevarnosti
Vse priče, ki so v obtožnici predlagane za zaslišanje, pa so bile že zaslišane v preiskavi, pri čemer gre za tiste priče, na katere bi obdolženec lahko vplival, da ne bi izpovedovale po resnici. Glede teh prič zato ni mogoče več sklepati o koluzijski nevarnosti, saj so bili dokazi - njihove izpovedbe - že zavarovani s tem, ko so bile zaslišane, morebitna kasnejša sprememba izpovedbe pa je predmet ocene sodišča o tem, kdaj je priča izpovedovala po resnici in zakaj je svojo izpovedbo spremenila. Zato v takem primeru obdolženec ne more vplivati na priče in v smislu 2. točke prvega odstavka 201. člena ZKP ovirati kazenski postopek.
upravnik – aktivna legitimacija – stroški upravljanja – stroški obratovanja – spor majhne vrednosti
Aktivno legitimacijo za izterjavo obratovalnih stroškov in stroškov posameznega stanovanja upravniku lahko podelijo sami lastniki stanovanj s prenosom svojih materialnopravnih upravičenj v pogodbi, ki so jo sklenili z upravnikom, ali v posebnem naročilu, če so bili stroški plačani z njihovih namensko zbranih sredstev. Kadar do takega prenosa ni prišlo, je upravnik aktivno legitimiran le, če je stroške založil iz lastnih sredstev (verzija).