V primeru, da je med postopkom obstajala procesna ovira litispendence, pa sodišče prve stopnje glede nje ni ničesar odločilo tako dolgo, da je med tem nastopila že procesna ovira res iudicata, je sodišče dolžno po uradni dolžnosti presojati le obstoj slednje kot močnejše procesne ovire.
Tudi po združitvi več pravd v skupno obravnavanje, pravdi obdržita svojo samostojnost, zato ne pride do nikakršnega “zlitja tožbenih zahtevkov”, temveč mora sodišče glede na procesne določbe o obstoju litispendence in obstoju pravnomočno razsojene stvari to ugotavljati, kot da pravdi nista združeni. To velja tudi v primeru denarnih vključenih zahtevkov, ko tožeča stranka z eno tožbo vtožuje iz iste dejanske in pravne podlage v več zadevah denarno terjatev za isto obdobje.
začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Le izjemoma se lahko prisodi odškodnina tudi za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti, in sicer če so te močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja ali če to opravičujejo posebne (neobičajne) okoliščine. Ob tem pa mora biti začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti takšno, da je škodo, ki je s tem nastala, mogoče razmejiti od drugih oblik oškodovančeve nepremoženjske škode.
pogodba o posrednem finančnem leasingu – razmerje z mednarodnim elementom – sekundarna navezna okoliščina – uporaba avstrijskega prava – zamudne obresti – oderuške obresti – procesne obresti – prepoved anatocizma – pravilo ne ultra alterum tantum
Presoja ugovora oderuških obresti in ne ultra alterum tantum po avstrijskem pravu.
Določili 920. člena ZOR in smiselno enako določilo 944. člena OZ sta kogentni določbi v smislu izključitve odgovornosti (nasprotno pogodbeno določilo je nično).
krivdna odškodninska odgovornost – gostinski lokal – padec zvočnika
Zvočnik, ki je tožnici, ki je sedela v lokalu za mizo, padel na glavo, je bil nameščen tako, da je bil v dosegu rok stoječega človeka, kar je po ugotovitvi izvedenca v nasprotju s standardom EN 349, ki predpisuje potrebno varnostno razdaljo. Podana je krivdna odgovornost lastnikov lokala.
delitev solastnine – skupni deli stavbe v etažni lastnini – zemljišče v solastnini – najem
V skladu z določbo 3. odstavka 105. člena SPZ predstavljajo skupni deli zgradbe zemljišča, na katerih stavba stoji, pa tudi druge nepremičnine. Slednje so lahko predvsem tiste, ki so vpisane v isti osnovni vložek kot stavba, še posebej tiste, ki po svojem namenu in obsegu lahko služijo zgolj stavbi v etažni lastnini kot celoti.
podjemna pogodba – pogodba o delu – odstop od pogodbe – odstop od pogodbe, če podjemnik ne odpravi napake – obligacija rezultata
Tožeča stranka ni upravičena do plačila za delo, ki ga je opravljala, saj ni dosegla rezultata, kot se je zavezala s podjemno pogodbo. Le uspešno opravljen, dokončan posel in s tem uresničen končni interes naročnika, pa je podlaga za to, da ima podjemnik pravico zahtevati plačilo od naročnika. Dela, ki jih mora zaradi dokončanja posla opraviti podjemnik, da bi dosegel končni rezultat, sama po sebi niso vsebina njegove obveznosti.
nasprotna izvršba – obseg vrnitve – obresti od preveč plačanega zneska v izvršbi
Nasprotna izvršba je specifična oblika uveljavljanja kondikcijskega zahtevka, ki je dopustna samo, če so izpolnjeni pogoji iz 67. čl. ZIZ. Določilo I. odst. 67. čl. ZIZ je potrebno tolmačiti tako, da ima dolžnik možnost v postopku nasprotne izvršbe poleg glavnice zahtevati tudi zamudne obresti in stroške. Pravno podlago za odmero zamudnih obresti pa predstavlja določilo 193. čl. OZ, ki določa, da kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.
prepoved razpolaganja z nepremičninami, za katere obstaja možnost vrnitve v denacionalizacijskem postopku – ničnost pravnega posla
Po 88. členu ZDen je ničen vsak pravni posel o razpolaganju z nepremičnino, sklenjen po uveljavitvi ZDen, glede katere je bila vložena zahteva za denacionalizacijo.
ZIZ člen 270, 271. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZZK-1 člen 73, 73/2.
prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - vknjižba lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu -postopek zavarovanja
Tako je bistveno za odločitev v obravnavani zadevi nesporno dejstvo, da so bile nepremičnine, glede katerih je bila pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe vknjižena zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, prodane tretjemu - družbi. Ker je dolžnik pred iztekom roka veljavnosti zaznambe vrstnega reda z vložitvijo predloga za vknjižbo lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu zaznambo upravičil, je vpis prepovedi obremenitve in odtujitve izgubil učinek (drugi odstavek 73. člena Zakona o zemljiški knjigi 1 – ZZK-1).
odškodnina za razlaščeno zemljišče – status zemljišča
V skladu z ustaljeno sodno prakso je pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče odločilen status zemljišča pred sprejetjem prostorskega izvedbenega načrta (odloka ali uredbe o lokacijskem načrtu), ki je podlaga za razlastitev, oziroma je odločilen namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo pred sprejetjem akta, s katerim je bilo spremenjeno v nezazidano stavbno zemljišče.
skupno premoženje – posebno premoženje – delež zakonca na skupnem premoženju
Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju.
oprava zapuščinske obravnave - pravica upnika zahtevati opravo zapuščinske obravnave - stranka v zapuščinskem postopku
Prvo sodišče je imelo v podatkih smrtovnice podlago za svojo odločitev, da ne opravi zapuščinske obravnave, upnik pa ni oseba, ki deduje, zato nima pravice zahtevati, da se obravnava opravi.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo - nepravilno vročanje
Napake, za katero stranka trdi, da jo je zagrešilo sodišče prve stopnje, se pravi nepravilne vročitve, ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje.
uveljavljanje dednih pravic v pravdi - dediščinska tožba – vsebina zahtevka – dediščinska skupnost – dediči kot nujni sosporniki
Zahtevek, s katerim stranka uveljavlja dedno pravico, mora poleg ugotovitvenega dela o vrsti in vsebini dedne pravice vsebovati tudi dajatveni del, s katerim se od tožene stranke zahteva izročitev stvari oz. deleža teh stvari v last in posest.
Premoženje, o dedovanju katerega s sklepom o dedovanju še ni bilo odločeno, je skupno premoženje dedičev. Dediči do delitve upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. Rezultat sodnega postopka ima podobne posledice kot razpolaganje, zato morajo v tovrstnih postopkih sodelovati vsi dediči, bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani; tudi tisti, ki tožnikov zahtevek priznavajo. Nedeljivost zapuščine kot skupne lastnine narekuje stališče, da so dediči v tovrstnih sporih nujni sosporniki.
parcelna številka – zemljiška knjiga – kataster – identifikacijski znak - poočitba
Zemljiškoknjižno sodišče mora v primeru, ko je predlogu za glavni vpis predložena listina, v kateri je nepremičnina, glede katere se predlaga vpis, označena s parcelno številko, katere spremembo je zemljiškoknjižno sodišče pred tem po uradni dolžnosti poočitilo, preizkusiti, ali gre za isto nepremičnino.
S kasnejšim stečajnim postopkom nad toženo stranko je tožeča stranka zaradi neizpolnitve obveznosti tožene stranke iz potrjene prisilne poravnave pridobila pravico uveljavljati terjatev v višini, kot bi jo lahko uveljavljala v samem stečajnem postopku.
Tožena stranka, ki je aro prejela, za neizpolnitev pogodbe ni odgovorna, temveč je odgovorna tožeča stranka sama, glede na določbo 2. odst. 65. čl. OZ do vračila dvojne are ni upravičena. V 1. odst. 65. čl. OZ je določeno, da sme stranka, ki je aro prejela, prejeto aro obdržati v primeru, če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je aro dala. To pomeni, da tožeča stranka brez podlage zahteva vračilo tako dvojne are kot tudi plačane are.