CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00002337
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 129, 383, 397, 397/2, 399, 399/3, 399/4, 399/4-1, 405. ZPP člen 154, 154/1, 155, 214, 214/2. ZOdvT člen 22. URS člen 22.
odpust obveznosti dolžnika - plačilo prispevkov - nepoštenost - davčna izvršba - stroški - zloraba pravice do odpusta obveznosti
Odpust obveznosti (med drugim) ni dovoljen, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000,00 EUR (primerjaj 1. točko četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Po citiranem zakonskem določilu odpust obveznosti ni dovoljen, če gre za dolžnika, ki ni ravnal vestno in pošteno.
Vprašanje, ali gre za zlorabo pravice do odpusta obveznosti, je dejansko vprašanje, ki ga mora na konkretizirani ravni zatrjevati upnik. Dokazovanje zlorabe je olajšano s tem, da je oprto na zakonske domneve iz četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, v katerem so navedeni najbolj tipični primeri zlorab. Domneva olajšuje dokazovanje (zlorabe postopka odpusta obveznosti). Takšna (dejanska) domneva se (ko so dokazane predpostavke domneve, tako imenovana domnevna baza) vzame za podlago sodne odločbe brez dokaza, ne pa kot dokazana. Domneva je izpodbojna, zato je mogoče izpodbijati dejansko stanje, ki ga ustvarja domneva, in dokazovati stanje, ki ustreza objektivno drugačnemu dejanskemu stanju.
ZFPPIPP izrecno ureja vprašanje plačila stroškov insolvenčnega postopka v 129. členu ZFPPIPP, ki določa pravilo, da vsak upnik krije svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti. Ta člen torej ne ureja vprašanja, kaj je z dolžnikovimi stroški, zlasti pa ne ureja vprašanja, kaj je z dolžnikovimi stroški v postopku odpusta obveznosti po vloženem ugovoru proti odpustu obveznosti (383. člen ZFPPIPP). O ugovoru proti odpustu obveznosti se odloča v postopku za odpust obveznosti, le-ta pa se izvede znotraj postopka osebnega stečaja (drugi odstavek 397. člena ZFPPIPP) in gre za postopek, ki je pridružen postopku osebnega stečaja. Če upnik proti odpustu ugovarja, se dolžnik lahko pred ugovori brani (405. člen ZFPPIPP in 22. člen Ustave) in mu pri tem normalno lahko nastajajo stroški, ki so lahko tudi neutemeljeno povzročeni - povzročeni z neutemeljenimi ugovori (v tem postopku je upnica dvakrat neutemeljeno ugovarjala, zoper prvo odločitev - tudi o stroških - se ni pritožila). Ker ZFPPIPP izrecno stroškovnega položaja dolžnika v postopku odločanja o ugovoru proti odpustu obveznosti ne ureja, povedano drugače, povračilo stroškov tega postopka v matičnem ZFPPIPP ni urejeno drugače, se za dolžnika smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP; Cst 453/2016 z dne 12. 7. 2016 in argument v 14. točki sklepa Vrhovnega sodišča III Ips 22/2016 z dne 13. 6.2017), to pa je pravilo uspeha iz prvega odstavka 154. člena ZFPPIPP.
OZ člen 132, 243, 243/1, 243/5, 251, 251/1, 251/5, 287, 287/2, 288, 627, 627/2.
podjemna pogodba - odstop od pogodbe - kršitev pogodbe - pravica do povračila škode - višina škode - ugotavljanje višine škode - odškodnina v pavšalnem znesku - neizpolnitev - pogodbena kazen zaradi zamude - pogodbena kazen zaradi neizpolnitve pogodbe - časovna omejitev - v pobot uveljavljana terjatev - vračunavanje izpolnitve - odstop od pogodbe zaradi odstopa od dogovorjenih pogojev
V pobot uveljavljana terjatev mora biti vzajemna, istovrstna in zapadla, in ne sme obstajati kakšna ovira za pobot.
Tožena stranka je utemeljeno odstopila od pogodbe zaradi pričakovane kršitve pogodbe s strani tožeče stranke. V tem primeru ima naročnica pravico zahtevati odškodnino. Praviloma se sicer višina škode določi tako, da se ugotovi, koliko se je zmanjšalo premoženje pogodbe nekršeče stranke ali pa koliko dobička je izgubila. Te določbe pa niso prisilne, še posebej zato, ker je ugotavljanje višine škode lahko zelo zahtevno ali celo praktično nemogoče. To bi prekomerno prizadelo pogodbo nekršečo stranko v primerih, ko je očitno, da je zaradi kršitve pogodbe škoda nastala, le njene višine ni mogoče ugotoviti ali pa je to povezano z nesorazmernimi težavami. Ker prej navedene določbe OZ niso prisilne, se lahko znesek odškodnine določi vnaprej v pavšalnem znesku. Prav to pa sta stranki storili tako, da sta se sklicevali na Splošne pogoje FIDIC 1987.
Drugače kot pri pogodbeni kazni zaradi zamude lahko tožena stranka zahteva pogodbeno kazen zaradi neizpolnitve tudi še potem, ko je že odstopila od pogodbe. Določbe, ki bi jo v časovnem smislu omejevale kot pri pogodbeni kazni zaradi zamude namreč pri pogodbeni kazni zaradi neizpolnitve ni.
Poroštvena izjava mora biti pisna. Nasprotno pa OZ ne zahteva obličnosti za izjavo upnika, s katero le-ta sprejme poroštveno izjavo. Ta izjava je torej lahko neoblična.
Sodna praksa VS RS glede določnosti same poroštvene izjave je ustaljena. V več odločbah je VS RS že odločilo, da mora biti za poroka obseg obveznosti določljiv. Obveznost je določljiva, če razkriva tisto, kar je pomembno za presojo porokovega pravnega položaja, in to je tisto, kar opredeljuje težo in pomen posledic njegove zaveze. Zadošča, da je porok lahko ugotovil višino poroštvene obveznosti, zapadlost, obresti in podobno. Presoja, ali je bila porokova obveza v poroštveni izjavi dovolj opredeljena, je odvisna tudi od tega, ali gre za gospodarski subjekt ali za posameznika.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - zmota - napaka volje
Po 13. členu ZDR-1 se glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava. Po 46. členu OZ lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, razen če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Ni vsaka zmota pravno upoštevna napaka volje, ki bi nalagala razveljavitev sporazuma. Da je zmota lahko upoštevna, mora biti ne le bistvena, ampak tudi opravičljiva. Za prevaro pa gre, če ena stranka povzroči zmoto pri drugi stranki ali jo drži v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe, pri čemer ni potrebno, da je zmota bistvena (49. člen OZ). Ker v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o tožnikovi opravičljivi zmoti, tudi prevara, kot kvalificirana oblika zmote, ne pride v poštev. Prav tako ni šlo za nedopustno grožnjo, ki bi pri tožniku povzročila utemeljen strah, zaradi česar bi sklenil pogodbo. Strah se namreč šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega (45. člen OZ).
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pri tožniku ob podpisu sporazuma ni šlo za motnje zavesti, ki bi vplivale na sposobnost pravilnega razumevanja dogajanja.
obstoj delovnega razmerja - pogodba o poslovnem sodelovanju - sodna razveza - reintegracija - relativna bistvena kršitev določb postopka
Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je izpodbijana sodba obremenjena z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 362. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje v novem sojenju ni obravnavalo vseh spornih vprašanj, na katera je pritožbeno sodišče opozorilo v sklepu opr. št. Pdp 45/2016 (čeprav je bilo v skladu z določbo prvega odstavka 362. člena ZPP to dolžno storiti).
Iz do sedaj izvedenih dokazov izhaja, da tožena stranka trenutno nima potrebe po delu, ki ga je pri toženi stranki opravljal tožnik na podlagi pogodb o poslovnem sodelovanju. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je pri odločanju o sodnem prenehanju delovnega razmerja skladno z drugim odstavkom 118. člena takrat veljavnega ZDR (ki je vsebinsko enak prvemu odstavku 118. člena ZDR-1) lahko relevantna tudi delodajalčeva zmožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj k sebi, kar se lahko kaže tudi v objektivni nezmožnosti delodajalca delavcu zagotoviti ustrezno delo glede na nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi. Zato je za odločitev o utemeljenosti tega dela tožbenega zahtevka bistveno predvsem vprašanje, ali bo tožena stranka tožniku po vrnitvi nazaj na delo objektivno zmožna zagotoviti ustrezno delo.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je sodba z dne 13. 1. 2017, zoper katero je bila vložena nepopolna pritožba, vsebovala ustrezen pravni pouk. Ker pritožba tožene stranke zoper sodbo z dne 13. 1. 2017, vložena dne 1. 2. 2017, ni podpisana niti žigosana, je nepopolna, zato jo je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrglo, ne da bi jo poprej vrnilo v dopolnitev (prvi in tretji odstavek 343. člena ZPP). Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-d.. URS člen 29, 29-2, 29-3. ZKP člen 340, 340/2, 371, 371/2.
kršitev pravice do obrambe - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do izvedbe dokaza - neposredno zaslišanje izvedenca - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca
Izhajajoč iz odločbe Ustavnega sodišča Up-657/13-15 z dne 12. 11. 2015, v kateri je sodišče oblikovalo merila za presojo kršitve pravice do izvajanja dokazov v korist obdolženca, ki ji je sledilo Vrhovno sodišče1, je sestavni del pravice do obrambe zahteva, da sme obdolženec vselej zahtevati ustno zaslišanje izvedenca potem, ko je bilo mnenje izvedenca prebrano na glavni obravnavi.
Pravica do zaslišanja izvedenca kot del pravice obdolžene do obrambe, pomeni, da se v primeru, ko je bilo izvedensko mnenje že prebrano, izvedba dokaza z izvedencem le nadaljuje.
pričetek teka roka - fikcija vročitve - fikcija vročitve nastopi v soboto - načelno pravno mnenje
Občna seja Vrhovnega sodišča RS sprejema načelna pravna mnenja o vprašanjih, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov, tako sprejeta pravna mnenja pa so obvezna za senate Vrhovnega sodišča RS in se lahko spremenijo samo na novi občni seji. Vrhovno sodišče RS je v razlogih navedenega načelnega pravnega mnenja navedlo, da je njegov namen v poenotenju sodne prakse glede določitve trenutka, kdaj začnejo teči roki za vložitev tožb oziroma pravnih sredstev v sodnih postopkih, ko stranka pisanja ne prevzame. Za tak primer je ta trenutek določen s fikcijo vročitve, ki pomeni, da se šteje, da je pisanje stranki vročeno, ko preteče predpisani rok od trenutka, ko ji je v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, da lahko na pošti dvigne pisanje. Z nastopom fikcije vročitve se torej šteje, da je bilo stranki pisanje vročeno, čeprav ji dejansko ni bilo vročeno. Zato je vseeno ali fikcija vročitve nastopi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan ali drug dela prost dan. Ni namreč sporno, da rok za vložitev pravnega sredstva v sodnem postopku začne teči tudi na tak dan, kar smiselno izhaja iz 111. člena ZPP, ki v drugem odstavku določa, da "če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan".
razmerja med starši in otroki - stiki med starši in otroki - omejitev pravice do stikov - korist otoka
Sodišče lahko pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.
količnik za delovno mesto - nagrada za narok - odločitev o pravdnih stroških - plačilo razlike plače
Pravdni stranki Dogovoru z dne 15. 3. 2004 nista podelili trajne pravne veljave (vsaj v delu, v katerem je določena izhodiščna plače, ne), kot neutemeljeno navaja pritožba. V nasprotnem primeru bi bili kasneje sklenjeni dogovori o spremembi izhodiščne plače brez pomena. Ker pa se je tožena stranka s socialnimi partnerji kljub Dogovoru z dne 15. 3. 2004 dogovarjala za drugačno (višjo) izhodiščno plačo, je treba šteti, da so ti dogovori veljavni, zato bi morala tožena stranka upoštevati izhodiščno plačo v višini, kot je bila v njih dogovorjena, ne pa v višini, ki izhaja iz Dogovora z dne 15. 3. 2004
Glede na to, da je tožnik pred prvim narokom za glavno obravnavo svoj tožbeni zahtevek modificiral tako, da je namesto zneska 25.500,00 EUR vtoževal znesek 17.102,68 EUR, je treba po stališču pritožbenega sodišča nagrado za narok v tem individualnem delovnem sporu odmeriti glede na znižano vrednost tožbenega zahtevka.
Formalna odreditev opravljanja nadur, ali naknadna odobritev opravljenih nadur s strani delodajalca, ni bistvena za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka iz tega naslova. Bistvena je ugotovitev, da so nadure opravljene ob vednosti delodajalca oziroma zaradi potreb delovnega procesa.
zamudna sodba - vročanje tožbe v odgovor - fikcija vročitve
Vročevalec toženi stranki dne 2. 3. 2017 pisanja s pozivom za odgovor na tožbo ni mogel osebno izročiti, zato ji je v hišnem predalčniku pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni za dvig pisanja (kar je v skladu z določilom tretjega odstavka 142. člena ZPP). Ker tožena stranka pisanja v tem roku (ki se je iztekel 17. 3. 2015) ni dvignila, ji je bilo 20. 3. 2017 pisanje puščeno v hišnem predalčniku. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je bila vročitev pisanja opravljena 17. 3. 2017, kar je imelo za posledico, da je 30-dnevni rok za odgovor na tožbo potekel 18. 4. 2017. Zato je bil odgovor na tožbo vložen prepozno.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00004112
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - odmera višine odškodnine - skaženost
Pri tožniku je po poškodbi vidna brazgotina na spodnji ustnici desno, ki se širi proti bradi. Od rdečila spodnje ustnice se iz desnega ustnega kota do submentalnega predela nahaja brazgotina, ki še širi iz predela pod brado do spodnje čeljustnice. Na levi goleni ima brazgotino, ki se nahaja na stranskem delu in je dolga skoraj 15 centimetrov. Predvsem spremembe na vratu in spodnji ustnici predstavljajo jasno viden defekt, ki pri opazovanju vsekakor vzbuja pozornost. Čeprav tožnik nosi brado, mu brazgotine ne uspe povsem prikriti, omenjene spremembe pa so trajne in ni mogoče pričakovati, da bi se stanje sčasoma izboljšalo. Glede na povzete ugotovitve in glede na višino dosojenih odškodnin za to postavko v primerljivih zadevah iz sodne prakse, ter še posebej upoštevaje tožnikovo mladost ob škodnem dogodku (25 let), bi po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje tožniku iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti moralo prisoditi odškodnino v znesku 4.000,00 EUR.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 318, 318/1. OZ člen 111.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilnost vročitve - nadomestna vročitev - opustitev vložitve odgovora na tožbo - presoja sklepčnosti tožbe - dejstva v nasprotju z dokazi - učinki razvezane pogodbe
Pogojev za izdajo ugodilne zamudne sodbe ni le tedaj, ko so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek v nasprotju z dokazi, ki jih predloži sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana. Sodišče prve stopnje v zvezi z izdajo zamudne sodbe ne izvaja dokazov, saj mu v postopku z izdajo zamudne sodbe dejanskega stanja ni treba ugotavljati. Kot podlago zamudne sodbe sodišče vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.
Sodišče prve stopnje je v točki 13 obrazložitve izpodbijanega sklepa že obrazložilo, da pritožnik ne izpolnjuje formalnega pogoja za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna. Obsojenec je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru II K 43731/2013 z dne 7. 4. 2013 pravnomočno obsojen na kazen štiri leta zapora, na podlagi predloga za združitev kazni pa na štiri leta in šest mesecev zapora. Četrti odstavek 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) pa določa, da se lahko kazen zapora do treh let, za obsojenca, ki izpolnjuje pogoje, določene v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, izvršuje tudi tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma. Zgornja meja, pri kateri je lahko kazen zapora nadomeščena z "vikend" zaporom, je torej z določbo četrtega odstavka 86. člena KZ-1 jasno določena. Kot izhodišče je torej potrebno šteti izrečeno kazen in ne preostanek že izvršene kazni, kot to sedaj obsojenec tudi v pritožbi napačno razlaga. V nasprotnem bi bilo mogoče z zaporom ob koncu tedna nadomestiti kazen zapora, izrečeno v katerikoli višini, kar pa bi bilo nezdružljivo z zakonskim namenom nadomeščanja kazni zapora z drugimi izvršitvenimi oblikami. Sodišče prve stopnje se v zvezi s takim stališčem upravičeno sklicuje na sklep Višjega sodišča v Mariboru II Kp 44984/2012 z dne 9. 2. 2017.
Delodajalec je glede na 166. člen ZDR dolžan plačati delavcu nadomestilo za neizrabljeni letni dopust, če delavec svoje pravice do plačanega letnega dopusta objektivno ni mogel izvršiti, pri čemer se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Tožnik je bil v bolniškem staležu od 6. 5. 2010 do 7. 10. 2013, zato do konca referenčnega obdobja, ki ga je določal takrat veljavni ZDR (do 30. 6. v naslednjem letu) objektivno ni mogel izkoristiti dopusta za leta 2010, 2011 in 2012. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo nadomestila za neizrabljen letni dopust utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00001353
ZST-1 člen 13, 13/1. ZPP člen 105a, 105a/3. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - osebni stečaj - pritožba se šteje za umaknjeno - oprostitev plačila sodne takse - učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - neplačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12. 7. 2017 dolžnico oprostilo plačila sodne takse za pritožbo zoper izpodbijani sklep. Pravilno pa ji je pojasnilo, da je ni možno oprostiti plačila sodne takse za nazaj, torej plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za začetek postopka osebnega stečaja z dne 15. 5. 2017. Po prvem odstavku 13. člena ZST-1 namreč sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodne takse učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo in velja za takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje. Dolžnica je predlog za oprostitev plačila sodnih taks vložila šele s pritožbo zoper izpodbijani sklep. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno, upoštevaje določbo tretjega odstavka 105.a člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP pritožbo dolžnice zoper sklep o zavrženju predloga za začetek postopka osebnega stečaja utemeljeno štelo za umaknjeno in postopek s pravnim sredstvom ustavilo.
ZPP člen 120, 120/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje - napake pri vročanju
Napake pri vročanju se ne morejo uveljavljati kot upravičeni razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Tožena stranka je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje trdila prav to, da ji tožba tožeče stranke ni bila pravilno vročena. Trdila je sicer tudi, da "se ne more znebiti občutka, da je nekdo tretji namenoma vzel obvestilo o prispelem pismu, vendar tožena stranka ne želi ugibati kdo" ter da zato "upravičeno domneva, da si je nekdo tretji nezakonito prilastil obvestilo o prispelem pismu in s tem storil kaznivo dejanje kršitve tajnosti občil po četrtem odstavku 139. člena Kazenskega zakonika". Ker pa so v danem primeru te trditve tesno povezane s trditvami tožene stranke o dejstvih, ki naj bi kazala, da ji tožba ni bila pravilno vročena, je mogoče zaključiti le, da tudi s temi utemeljuje nepravilnost vročitve.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005039
ZDR člen 43, 184, 184/1.. OZ člen 131, 153, 179, 179/1.. ZVZD člen 5, 6.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri deli - delovna nesreča - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo
Tožnik je spornega dne prvič opravljal delo na podestu, ki je bil postavljen 3,5 metrov nad tlemi. S strani šefa gradbišča mu je bilo odrejeno, naj delo opravi na podestu, pri sestopu pa je lestev zdrsnila in padla. Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje predstavlja delo na višini 3,5 m nevarno dejavnost.
Ob dejstvu, da je tožnik opravljal delo, ki mu je bilo odrejeno, da je moral uporabljati prav sporno lestev, da je pred sestopom preveril, kako je bila lestev naslonjena na steno (da torej ni bil nepozoren), je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožniku ni mogoče pripisati soprispevka k nastanku škode.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-2, 56, 200, 200/1, 200/2.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - procesna predpostavka - sodno varstvo - pisna zahteva za odpravo kršitev - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog
Tožnica je 4. 3. 2016 po predhodno opravljenem razgovoru z direktorjem tožene stranke temu po elektronski pošti posredovala "prošnjo k preveritvi zakonitosti sklenjene pogodbe o zaposlitvi", v kateri je svojo zaposlitev za določen čas ocenila kot nezakonito, saj jo je tožena stranka s 1. 9. 2015 fizično premestila v oddelek za finance, kjer pa ne opravlja več nalog, navedenih v pogodbi o zaposlitvi (ki je bila sklenjena za določen čas, za čas nadomeščanja začasno odsotnega delavca), temveč opravlja naloge finančne izterjave. Toženo stranko je pozvala, da pogodbo o zaposlitvi preuči in ukrepa skladno z zakonom. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da navedeni dopis vsebinsko ustreza pisni zahtevi za odpravo kršitev v smislu prvega odstavka 200. člena ZDR-1.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bil zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas podan ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in je obstajal do septembra 2015, ko je tožnica dejansko opravljala dela po pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Ker pa tožnica od septembra 2015 ni opravljala del, ki jih je opravljal D.D., ampak je opravljala večinoma dela v zvezi z izterjavo, v drugem sektorju in na drugem delovnem mestu, kot ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je razlog, zaradi katerega je bila sklenjena tožničina pogodba o zaposlitvi za določen čas s septembrom 2015, dejansko odpadel. Tožničina pogodba o zaposlitvi za določen čas je zato na podlagi 56. člena ZDR-1 transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.