ZPP člen 108, 108/5, 180, 180/5, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 443, 443/1, 451, 458, 458/1. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - poziv na dopolnitev tožbe - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Sodba, ki jo izda sodišče v sporu majhne vrednosti, se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev o sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja odločitve oziroma da je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga tudi pritožbene odločitve. V dejansko stanje odločitve sodi tudi dokazna ocena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00001632
ZPP člen 337, 337/1, 343, 343/3, 453, 458. ZIZ člen 42, 42/3.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - ugotovljeno dejansko stanje - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - novote v pritožbenem postopku - nepopolna pritožba - obvezne sestavine pritožbe - navedba opravilne številke - pravočasna pritožba - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti
V pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja odločitve oziroma je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga tudi pritožbene odločitve.
nagrada in stroški izvedenca - pripombe zoper izvedensko mnenje
Ob pravilni presoji, da je izvedenec nalogo opravil, mu je sodišče prve stopnje upravičeno odmerilo nagrado in stroške v skladu z navedenim pravilnikom. Sodišče prve stopnje pa bo v nadaljevanju postopka ocenilo, ali bo potreben odgovor izvedenca še na tožnikove pripombe, ki jih je tudi podal v posebni pisni vlogi in v pristojnosti sodišča prve stopnje je tudi dokazno oceniti izdelano izvedensko mnenje.
sprememba tožbe - stvarna pristojnost - spustitev toženca v obravnavanje po spremenjeni tožbi
Toženka se je na spremembo tožbe odzvala z navedbami, da vztraja pri vseh dosedanjih navedbah in dokaznih predlogih ter predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka ter da prosi za dodelitev roka, da se bo lahko izjasnila glede na podane nove tožničine trditve in dokazne predloge ter tudi sama predlagala morebitne nove dokazne predloge. Nato pa je v pripravljalni vlogi vloženi 26. 4. 2017 v podeljenem 15 dnevnem roku toženka v prvih petih odstavkih obširno prerekala tožničine navedbe in nasprotovala dokaznim predlogom, podanim na naroku v zvezi s spremembo tožbe. V šestem odstavku navedb iste pripravljalne vloge pa je izrazila nestrinjanje s spremembo tožbe, v zadnjem odstavku pa obrazloženo nasprotovala še zvišanemu tožbenemu zahtevku po višini.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-2, 56, 200, 200/1, 200/2.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - procesna predpostavka - sodno varstvo - pisna zahteva za odpravo kršitev - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog
Tožnica je 4. 3. 2016 po predhodno opravljenem razgovoru z direktorjem tožene stranke temu po elektronski pošti posredovala "prošnjo k preveritvi zakonitosti sklenjene pogodbe o zaposlitvi", v kateri je svojo zaposlitev za določen čas ocenila kot nezakonito, saj jo je tožena stranka s 1. 9. 2015 fizično premestila v oddelek za finance, kjer pa ne opravlja več nalog, navedenih v pogodbi o zaposlitvi (ki je bila sklenjena za določen čas, za čas nadomeščanja začasno odsotnega delavca), temveč opravlja naloge finančne izterjave. Toženo stranko je pozvala, da pogodbo o zaposlitvi preuči in ukrepa skladno z zakonom. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da navedeni dopis vsebinsko ustreza pisni zahtevi za odpravo kršitev v smislu prvega odstavka 200. člena ZDR-1.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bil zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas podan ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in je obstajal do septembra 2015, ko je tožnica dejansko opravljala dela po pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Ker pa tožnica od septembra 2015 ni opravljala del, ki jih je opravljal D.D., ampak je opravljala večinoma dela v zvezi z izterjavo, v drugem sektorju in na drugem delovnem mestu, kot ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je razlog, zaradi katerega je bila sklenjena tožničina pogodba o zaposlitvi za določen čas s septembrom 2015, dejansko odpadel. Tožničina pogodba o zaposlitvi za določen čas je zato na podlagi 56. člena ZDR-1 transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00000889
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39. ZPP člen 352.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - zakonski pogoji - ogrožanje življenja in zdravja - huda premoženjska škoda - opustitev zdravljenja - osebna svoboda - duševna integriteta - pravica do prostovoljnega zdravljenja
Za izpolnitev pogojev za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je potreben obstoj konkretnih dejanj pridržane osebe, ki predstavljajo nevarnost zanjo ali za okolico.
OZ člen 132, 243, 243/1, 243/5, 251, 251/1, 251/5, 287, 287/2, 288, 627, 627/2.
podjemna pogodba - odstop od pogodbe - kršitev pogodbe - pravica do povračila škode - višina škode - ugotavljanje višine škode - odškodnina v pavšalnem znesku - neizpolnitev - pogodbena kazen zaradi zamude - pogodbena kazen zaradi neizpolnitve pogodbe - časovna omejitev - v pobot uveljavljana terjatev - vračunavanje izpolnitve - odstop od pogodbe zaradi odstopa od dogovorjenih pogojev
V pobot uveljavljana terjatev mora biti vzajemna, istovrstna in zapadla, in ne sme obstajati kakšna ovira za pobot.
Tožena stranka je utemeljeno odstopila od pogodbe zaradi pričakovane kršitve pogodbe s strani tožeče stranke. V tem primeru ima naročnica pravico zahtevati odškodnino. Praviloma se sicer višina škode določi tako, da se ugotovi, koliko se je zmanjšalo premoženje pogodbe nekršeče stranke ali pa koliko dobička je izgubila. Te določbe pa niso prisilne, še posebej zato, ker je ugotavljanje višine škode lahko zelo zahtevno ali celo praktično nemogoče. To bi prekomerno prizadelo pogodbo nekršečo stranko v primerih, ko je očitno, da je zaradi kršitve pogodbe škoda nastala, le njene višine ni mogoče ugotoviti ali pa je to povezano z nesorazmernimi težavami. Ker prej navedene določbe OZ niso prisilne, se lahko znesek odškodnine določi vnaprej v pavšalnem znesku. Prav to pa sta stranki storili tako, da sta se sklicevali na Splošne pogoje FIDIC 1987.
Drugače kot pri pogodbeni kazni zaradi zamude lahko tožena stranka zahteva pogodbeno kazen zaradi neizpolnitve tudi še potem, ko je že odstopila od pogodbe. Določbe, ki bi jo v časovnem smislu omejevale kot pri pogodbeni kazni zaradi zamude namreč pri pogodbeni kazni zaradi neizpolnitve ni.
ZDR-1 člen 75, 75/3, 104, 104/1, 106, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.. ZFPPIPP člen 20.. ZDR člen 73.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravna oseba - odpravnina - stečaj - prijava terjatve v stečajnem postopku
Terjatev iz naslova prijave v obvezno zavarovanje po ugotovitvi pritožbenega sodišča ne spada med terjatve iz 20. člena ZFPPIPP, saj ta terjatev ne vpliva na razdelitev stečajne mase.
Ker se odpravnina, do katere je delavec upravičen zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi v posledici začetka stečajnega postopka nad delodajalcem, šteje med stroške stečajnega postopka (stroški stečajnega postopka pa se v stečajno maso ne prijavljajo), tožena stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da tožnik do izplačila te terjatve ni upravičen zato, ker je ni prijavil v stečajno maso.
neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Ker tožena stranka kljub temu, da je bila pravilno pozvana k plačilu sodne takse in opozorjena na posledice njenega neplačila, sodne takse za pritožbo zoper sodbo in popravni sklep ni pravočasno plačala, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožena stranka pritožbi zoper sodbo in popravni sklep umaknila.
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je zavrnilo ostale dokazne predloge kot nepotrebne, s pavšalno obrazložitvijo, da nudijo izvedeni dokazi zadostno podlago za odločitev.
V obravnavni zadevi je toženec zlorabil material in delovna sredstva tožeče stranke na svoj račun, zato temelj nastanka odškodninske obveznosti ne leži v zunanjem konkuriranju na trgu, temveč v prisvajanju materiala in neupravičeni uporabi sredstev podjetja.
Niso izpolnjeni pogoji za izrek enotne kazni, saj se lahko pravila za odmero enotne kazni uporabijo le v primeru, če je obsojenec kaznivo dejanje iz poznejše sodbe storil preden je začel prestajati kazen po prejšnji obsodbi ali med prestajanjem zaporne kazni.
Obsojenec pogoja iz prvega odstavka 55. člena KZ-1 ni izpolnil. Zato je sodišče prve stopnje njegov predlog za spremembo pravnomočnih sodb utemeljeno zavrnilo. Pravilno je ugotovilo, da je obsojenec V.S. bil po sodbi Okrožnega sodišča na Ptuju I K 4778/2016 z dne 10. 11. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 4778/2016 z dne 22. 2. 2017 pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, medtem ko je kazen zapora po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča na Ptuju II Ks 1036/2012 z dne 11. 11. 2013 in s katero mu je bila izrečena enotna kazen dve leti in deset mesecev zapora, v celoti prestal že 13. 7. 2014.
uspeh stranke - zapadlost taksne obveznosti - zastaranje taksne obveznosti - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - pravnomočen izvršilni naslov
Pravica zahtevati sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje ni zastarala. V skladu s 15. členom ZST-1 je obravnavana obveznost plačila sodne takse, ki se nanaša na postopek pred sodiščem prve stopnje, nastala oziroma zapadla v plačilo (šele) po pravnomočnosti izvršilnega naslova in ne ob vložitvi tožbe.
Formalna odreditev opravljanja nadur, ali naknadna odobritev opravljenih nadur s strani delodajalca, ni bistvena za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka iz tega naslova. Bistvena je ugotovitev, da so nadure opravljene ob vednosti delodajalca oziroma zaradi potreb delovnega procesa.
obstoj delovnega razmerja - pogodba o poslovnem sodelovanju - sodna razveza - reintegracija - relativna bistvena kršitev določb postopka
Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je izpodbijana sodba obremenjena z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 362. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje v novem sojenju ni obravnavalo vseh spornih vprašanj, na katera je pritožbeno sodišče opozorilo v sklepu opr. št. Pdp 45/2016 (čeprav je bilo v skladu z določbo prvega odstavka 362. člena ZPP to dolžno storiti).
Iz do sedaj izvedenih dokazov izhaja, da tožena stranka trenutno nima potrebe po delu, ki ga je pri toženi stranki opravljal tožnik na podlagi pogodb o poslovnem sodelovanju. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je pri odločanju o sodnem prenehanju delovnega razmerja skladno z drugim odstavkom 118. člena takrat veljavnega ZDR (ki je vsebinsko enak prvemu odstavku 118. člena ZDR-1) lahko relevantna tudi delodajalčeva zmožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj k sebi, kar se lahko kaže tudi v objektivni nezmožnosti delodajalca delavcu zagotoviti ustrezno delo glede na nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi. Zato je za odločitev o utemeljenosti tega dela tožbenega zahtevka bistveno predvsem vprašanje, ali bo tožena stranka tožniku po vrnitvi nazaj na delo objektivno zmožna zagotoviti ustrezno delo.
V skladu s tarifno številko 39 OT lahko obračuna odvetnik posebej nagrado za posvete, nasvete in mnenja, za preglede spisov, listin in druge dokumentacije le takrat, če te storitve niso zajete v drugih tarifnih številkah, torej če gre za samostojno storitev. Nagrade za nasvete, mnenja, pregled dokumentacije in za druga opravila, ki jih opravi odvetnik zato, da lahko sestavi vlogo, ali da se pripravi za udeležbo na naroku,se ne obračunava in priznava posebej, ampak da je ta že všteta v siceršnji nagradi za opravilo, za katero je te podatke oz. listine nato uporabil.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005039
ZDR člen 43, 184, 184/1.. OZ člen 131, 153, 179, 179/1.. ZVZD člen 5, 6.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri deli - delovna nesreča - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo
Tožnik je spornega dne prvič opravljal delo na podestu, ki je bil postavljen 3,5 metrov nad tlemi. S strani šefa gradbišča mu je bilo odrejeno, naj delo opravi na podestu, pri sestopu pa je lestev zdrsnila in padla. Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje predstavlja delo na višini 3,5 m nevarno dejavnost.
Ob dejstvu, da je tožnik opravljal delo, ki mu je bilo odrejeno, da je moral uporabljati prav sporno lestev, da je pred sestopom preveril, kako je bila lestev naslonjena na steno (da torej ni bil nepozoren), je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožniku ni mogoče pripisati soprispevka k nastanku škode.
funkcionalno zemljišče k stavbi - pripadajoče zemljišče - pravica uporabe - pravica uporabe funkcionalnega zemljišča - pridobitev lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču
Odločba Stanovanjskega podjetja Občine (v prilogi A3 in A25 spisa) vsebinsko ne predstavljata določitev funkcionalnega zemljišča k stavbi na parceli 201, saj je dodelitev zemljišč v uporabo v pogojih družbene lastnine pripadala lokalni skupnosti in njihovim za urejanje prostora pristojnim organom. Zakon o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini je urejal le gospodarjenje oziroma upravljanje s stavbami (dejansko uporabo in vzdrževanje stanovanjskih hiš) in ni bil podlaga za določitev take pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču, ki je imela kasneje za imetnike podlago za pridobitev lastninske pravice po ZLNDL.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 33, 34, 36, 37, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1.. OZ člen 1018.. KZ-1 člen 235, 235/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - poroštvo
Tožnik je podpisal pogodbo z lažno vsebino in lažnim datumom sklenitve. S svojim ravnanjem je kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja, določene v 3. členu pogodbe o zaposlitvi, internih pravilih in navodilih tožene stranke ter v 33., 34., 36. in 37. členu ZDR-1. S svojim ravnanjem je izpolnil vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin iz prvega odstavka 235. člena KZ-1, katerega stori, kdor v poslovne knjige, spise ali druge poslovne listine in evidence, ki jih mora voditi po zakonu ali na podlagi drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona, in so pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami ali so namenjene za odločitve v zvezi z gospodarsko ali finančno dejavnostjo ali kot podlaga za davčni nadzor, vpiše lažne podatke ali ne vpiše kakšnega pomembnega podatka ali s svojim podpisom potrdi tako knjigo, listino ali spis z lažno vsebino ali omogoči sestavo knjige, listine ali spisa z lažno vsebino, se kaznuje z zaporom do dveh let. Sporna pogodba o odstopu terjatve z lažno vsebino in datumom je predstavljala poslovno listino v smislu 235. člena KZ-1, tožnik pa je to listino vedoma podpisal. Ob upoštevanju, da vsebina pogodbe in njen datum predstavljata bistven podatek za pravni promet, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje o obstoju odpovednega razloga iz 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.