Kot del ugotovljenega dejanskega stanja je mogoče šteti tudi neprerekane trditve ene od strank (čl. 214 ZPP), listine, ki jih predloži stranka v zvezi s konkretizacijo svojih trditev, pa je mogoče obravnavati kot trditve stranke. Tako je mogoče v sporih, kot je obravnavani, dopustiti, da se stranka glede opisa napak, njihovega obsega oz. preciziranja, lokacije in vrednosti sklicuje na predloženo listino. Vsebine teh listin tožeča stranka ni prerekala, zato se glede na obrazloženo lahko štejejo kot del dejanske podlage gospodarskega spora.
spor majhne vrednosti – upoštevana dejstva in dokazi - neobvezna izvedba naroka
Tudi v primeru, da bi sodišče prve stopnje v sporu majhne vrednosti razpisalo narok za glavno obravnavo, tožeča stranka na tem naroku svojih dejanskih navedb ne bi mogla in smela dopolnjevati.
umik predloga za vpis v sodni register – legitimacija
Stranke lahko prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku. Tako tudi predlagatelj lahko umakne predlog za vpis v sodni register. Pri presoji, ali je predlagateljev umik upošteven, pa mora registrsko sodišče presoditi le, ali je predlagatelja D. d.o.o. v času umika njegovega predloga zastopal zakoniti zastopnik oziroma po njem imenovani pooblaščenec. Ker je bil v času umika predloga dne 10. 03. 2008 v sodni register pri družbi D. d.o.o. kot njen zakoniti zastopnik že vpisan M. P., registrsko sodišče ni imelo razloga za dvom v upoštevnost umika predloga, ki ga je po pooblastilu P. podala odvetnica E. Š. M.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0060717
URS člen 26, 26/1, 161. OZ člen 131, 148. ZUstS člen 43, 44.
odgovornost države – odgovornost države za delo sodišč in upravnih organov – protipravnost ravnanja države – denacionalizacija – interpretativna odločba ustavnega sodišča
Niti upravnim organom niti sodiščem zaradi drugačne pravne razlage določil ZDen (od kasnejše razlage Ustavnega sodišča) ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, ki bi utemeljevalo odškodninsko odgovornost države.
O sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo le, če sodnik ni uporabil povsem jasne določbe zakona ali če je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Narava pravnega odločanja je namreč taka, da je pogosto možna različna pravna presoja obravnavanih vprašanj oziroma različna razlaga predpisov. Pravno stališče, ki ga sprejme sodnik in ki se kasneje izkaže za nepravilno, zato samo po sebi še ne pomeni protipravnega ravnanja.
ZIZ člen 62, 62/2, 165, 165/3. ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5.
zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu
ZIZ v 3. odst. 165. člena določa, da sodišče vroči sklep o izvršbi na deležu družbenika družbi in ga zaznamuje v sodnem registru. Po določbi 5. točke 2. odst. 5. člena ZSReg se pri osnovnem in poslovnem deležu družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo vpišejo zaznamba sklepa o izvršbi in druga pravna dejstva, katerih predmet je poslovni delež in za katera zakon določa, da se vpišejo v sodni register. Iz navedenega izhaja, da registrsko sodišče vpisuje zaznambo sklepa o izvršbi na poslovnem deležu družbenika po uradni dolžnosti, sam vpis zaznambe sklepa v sodni register pa predstavlja konkretno izvršilno dejanje.
Vpis (tudi lastnega) poslovnega deleža v sodni register je zgolj deklaratorne narave, kar pomeni, da do pravnih učinkov prenosa poslovnega deleža nasproti družbi pride že s seznanitvijo in s predloženim dokazilom poslovodji o pridobitvi poslovnega deleža. Vpis poslovnega deleža v sodni register ima torej zgolj publicitetni učinek, ne pa konstitutivnega. V tem smislu je treba razumeti tudi stališče registrskega sodišča, da se zgolj z vpisom lastnega poslovnega deleža družbe v sodnem registru pravni položaj družbenikov do družbe ne spremeni. Drugače povedano: z vpisom lastnega poslovnega deleža družbe v sodni register (glede na učinke vpisa) pravica družbenikov družbe ne more biti prizadeta, niti na zakonu temelječ interes.
OZ člen 16, 109, 191, 638, 642, 642/1, 642/2, ZPP člen 244, 244/4, 252, 252/2.
izvedensko mnenje pridobljeno pred pravdo – podjemna pogodba – neupravičena obogatitev – poslovodstvo brez naročila – nesporazum – vsebina izjave
Izven pravdnega postopka pridobljeno, po stranki naročeno mnenje predstavlja le del strankine trditvene podlage. Dokazni predlog za neposredno zaslišanje izvedenke C., ki je tako mnenje izdelala, je sodišče prve stopnje zato utemeljeno zavrnilo.
Vsebina izjave se presoja po objektivnih merilih in ne po tem, kar je stranka, ki je voljo izjavila, intimno želela. Stranka mora v fazi sklepanja pogodbe pojasniti ali zahtevati pojasnilo o okoliščinah, ki lahko privedejo do nesporazuma. Če tega ne stori, se lahko sklicuje na nesporazum le, če je objektivno mogoče opravičiti njeno drugačno razumevanje narave pogodbe, podlage ali predmeta obveznosti.
gradnja na tujem - dobroverni graditelj - slaboverni graditelj
Pogodbenik, ki je gradil na zemljišču v dogovoru z lastnikom (oziroma imetnikom pravice uporabe), da bo po končani gradnji sklenjena pogodba o odkupu oziroma plačilu odškodnine za zemljišče, ni ne dobroverni graditelj v smislu 24. čl. ZTLR ne slaboverni graditelj v smislu 25. čl. ZTLR, zato originarno lastninske pravice z gradnjo ni pridobil.
URS člen 26. ZOR člen 172. ZDPra člen 7, 16, 16/1, 162.
odškodninska odgovornost države – nesorazmerno dolg upravni postopek – izdaja gradbenega dovoljenja – javni interes v upravnem postopku
Razlogi za ugotovljeno dolgotrajnost postopka, v kateri naj bi bil po tožnikovem prepričanju vzrok za njegovo škodo, niso na strani upravnega organa, pač pa na strani tožnika samega, ki se na pozive organa ni ali pa se je neustrezno odzival. Iz tega razloga ni vzročne zveze med zatrjevano tožnikovo škodo in vodenjem postopka.
Ravnanje nosilcev oblasti je protipravno le takrat, ko odstopa od običajne metode dela, od službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.
izbris pravne osebe iz sodnega registra – pravnomočen sklep o obstoju izbrisnega razloga
V zakonu določenih posledic pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga pritožbeno sodišče ne more spreminjati, zato tudi ne več presojati, po izteku roka podanih ugovorov zoper ugotovljene razloge za izbris družbe iz sodnega registra.
SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069306
ZGD člen 32.
zakoniti zastopnik družbe – nastop upravičenja za zastopanje - učinki vpisa v register
Zakoniti zastopnik družbe pridobi pooblastilo za zastopanje družbe že s samim imenovanjem. Vpis zakonitega zastopnika gospodarske družbe v sodni register je le deklaratornega značaja. To pomeni, da oseba, ki trdi, da je zakoniti zastopnik družbe, pa ni vpisana v sodni register, svoje upravičenje za zastopanje lahko izkazuje s sklepom o imenovanju za zakonitega zastopnika.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – spori v zvezi s stečajem
Spori v zvezi s stečajem so kot gospodarski spori skoncentrirani pri istem sodišču, ki vodi stečajni postopek in obravnavani po pravilih iste vrste postopkov zaradi uresničitve temeljnih načel stečajnega postopka (načela enakega obravnavanja upnikov, zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov in hitrosti postopka), oziroma zaradi samega namena stečajnega postopka.
vrnitev v prejšnje stanje – predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Stranka, ki hkrati s tožbo ni predlagala oprostitve plačila sodnih taks za tožbo, te opustitve ne more sanirati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061497
ZZZDR člen 87, 105, 106, 106a. ZIZ člen 226, 238f.
prekinitev postopka – dodelitev in preživljanje otroka – stiki otroka – biološki oče - izpodbijanje očetovstva – začasna odredba o stikih – onemogočanje stikov – denarna kazen
Vprašanje očetovstva ne more biti razlog za prekinitev postopka v zvezi z določitvijo stikov otroka s tožencem, to vprašanje pa je razlog za prekinitev postopka v zvezi z varstvom, vzgojo in preživljanjem otroka.
Ob dejstvu, da so stiki mld. otroka s tožencem nedvomno v njegovo korist, otrok pa ima pravico do stikov ne samo s staršem, pri katerem ne živi v varstvu in vzgoji, pač pa tudi z drugimi osebami, ni nobene ovire, da se spor o stikih otroka s tožencem ne bi takoj obravnaval. O njihovi ureditvi lahko sodišče odloča ne glede na to, ali je očetovstvo sporno ali ne. Bistveno je, da se o tem vprašanju pravdni stranki ne moreta sporazumeti.
ZDDV člen 5, 5/1, 78, 78/1, 94, 94/1. ZIZ člen 15, 56.
ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – delna ustavitev postopka – ugovor po izteku roka – dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev – odvetnik kot davčni zavezanec – utemeljenost zahteve za obračun DDV - nepriznanje DDV na opravljene storitve
Glede na stališče, ki ga je v zvezi z obračunavanjem DDV za odvetniške storitve sprejelo Vrhovno sodišče RS v sklepu opr. št. II Ips 1075/2007 z dne 28.1.2009, bi odvetnik moral z vlogo, s katero je uveljavljal vračilo stroškov, ne le priglasiti DDV in navesti, da je davčni zavezanec, ampak tudi predložiti listino iz katere izhaja utemeljenost njegove zahteve za obračun DDV, ali pa predlagati vpogled v javno evidenco Davčne uprave RS o zavezancih za plačilo DDV, če tega ni storil že predhodno v postopku.
Tožeča stranka s tožbo uveljavlja samostojni ugotovitveni zahtevek, brez povezave z morebitnim oblikovalnim ali dajatvenim zahtevkom. Zato je pravilno stališče izpodbijane odločbe, da mora v tem primeru tožeča stranka najprej izkazati, da ima pravno korist od vložitve te tožbe.