ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sodna taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - sodna taksa kot procesna predpostavka
Plačilo sodne takse je v zakonu določeno kot procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo ugovora.
Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na tar. št. 4021 ZST-1, ki določa, da se za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi plača sodna taksa 55 EUR.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - 18 kazenskih točk - postopek o prekršku
Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj, temveč poseben postopek, v katerem sodišče ugotavlja, ali je bilo storilcu s plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekršku, ki so bile izdane in postale pravnomočne v obdobju dveh let, za prekrške storjene v dveletnem obdobju, izrečenih toliko kazenskih točk, da mu je sodišče v skladu z 22. členom ZP-1 dolžno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. V kolikor so ti pogoji izpolnjeni, sodišče nima možnosti tehtanja, ali naj mu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
ZFPPIPP člen 150, 152, 152/1. ZPP člen 207, 207/2, 339, 339/1.
prekinitev postopka odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka - začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom - nastanek pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave - opravljanje procesnih dejanj - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Uvedba postopka prisilne poravnave nad dolžnikom predstavlja procesno oviro za odločanje o začetku stečajnega postopka. Pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave (tudi tiste iz 152. člena ZFPPIPP, to je prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka), nastanejo z začetkom naslednjega dne po vložitvi predloga za prisilno poravnavo.
potrebni pravdni stroški - odvetniški stroški - potni stroški pooblaščenca - potni stroški odvetnika - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - sedež odvetnika - delovno območje sodišča - pravica do svobodne izbire odvetnika - kilometrina - nagrada za čas potovanja
Večinska sodna praksa kot potrebne stroške v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP priznava le potne stroške pooblaščenca, ki ima sedež na delovnem območju sodišča, kot pravilno opozarja pritožnica. Tožnica ima sedež v A., njen pooblaščenec pa je odvetnik v Ljubljani. Drži tudi pritožbeno stališče, da 22. člen Ustave daje strankam pravico do svobodne izbire odvetnika, da pa to ne pomeni, da mora nasprotna stranka nositi stroške v pravdi uspešne stranke, če si ta za zastopanje brez tehtnega razloga izbere odvetnika v kraju zunaj območja sodišča, pri katerem teče postopek. Prav tako drži, da iz v pritožbi citirane sodne prakse izhaja, da bi morala tožnica že med postopkom pred sodiščem prve stopnje utemeljiti, zakaj je ta spor tako zahteven, da je na naroke moral prihajati njen pooblaščenec iz Ljubljane in zakaj ga ne bi mogel nadomestiti odvetnik z območja Krškega. Te okoliščine je tožnica sicer navedla, a šele v odgovoru na pritožbo, kar je prepozno. Glede na določilo 7. točke drugega odstavka 366. člena ZPP pa je odgovor na pritožbo v tem sporu tudi neupoštevna vloga.
Zamudna sodba temelji na neizpodbojni domnevi, da tožena stranka s svojo pasivnostjo (ker ni odgovorila na tožbo) priznava tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek, zato sodišče v postopku izdaje zamudne sodbe ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb. Posledično takšne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pač pa zgolj iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 338. člena ZPP). Pritožbenih navedb, da je tožnik priznal, da je ukradel radio in protipravno uporabljal službeno vozilo, zaradi česar je bilo porušeno medsebojno zaupanje, ter da je bil tožnik za opravljeno delo pošteno plačan, zato ni mogoče upoštevati, kot bo razvidno iz nadaljevanja, pa tudi sicer ne bi bile relevantne.
stroški postopka - delna sodba na podlagi pripoznave
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je bila v tej zadevi izdana delna sodba na podlagi pripoznave tožbenega zahtevka v višini 1.870,94 EUR in tudi že naloženi stroški pravdnega postopka v višini 336,00 EUR. Tako je v nadaljevanju presojalo razliko od vtoževanega zneska 7.690,00 EUR, to je 5.819,06 EUR. S tem zahtevkom tožnik ni uspel. Zato je skladno z OT in 155. členom ZPP pravilno ugotovilo, kateri stroški tožene stranke so bili v postopku potrebni in skladno z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP odločilo, da ji jih tožnik povrne.
ZPP člen 22, 46, 47, 47/1, 51, 52, 52/2, 339, 339/2, 339/2-4, 339/2-8, 354, 354/1, 485. OZ člen 275.
ugovor krajevne pristojnosti - krajevno nepristojno sodišče - bistvena kršitev določb postopka - splošna krajevna pristojnost - stalno prebivališče toženca
Če sodišče konkludentno zavrne ugovor krajevne pristojnosti, mora razloge za tako odločitev v sodbi pojasniti. V kolikor svoje odločitve ne obrazloži in se samo sklicuje na določbo 22. člena ZPP je s tem podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 399. člena ZPP. V konkretnem primeru ni mogoče uporabiti 51. člena ZPP, ki govori o krajevni pristojnost glede na kraj izpolnitve obveznosti, saj je ta določba uporabljiva le v sporih z mednarodnim elementom. Kadar izda odločbo sodišče, ki ni krajevno pristojno, je s tem podana kršitev iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Stroški, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo tretji nasprotni udeleženki, niso pretirani in so v celoti v skladu z veljavno OT za posamezno opravilo.
Pritožnik ne uveljavlja nobenega od pritožbenih razlogov, saj zgolj pojasnjuje, da takse ni plačal, ker se njegovih trditev ne upošteva, ne izpodbija pa bistvenih ugotovitev sodišča prve stopnje, da v ugovoru, vloženem 24. 5. 2021, ni navedel relevantnih ugovornih razlogov in da je njegov ugovor, vložen 8. 6. 2021, prepozen.
DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00053211
ZD člen 132, 142, 142/1, 142/3.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - prenehanje dediščinske skupnosti - solidarna obveznost dedičev
Pritožba zmotno meni, da bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti določbe 132. člena ZD, saj je ta določba relevantna le za čas obstoja dediščinske skupnosti, ki pa je v obravnavanem primeru prenehala (s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju) pred obdobjem, na katerega se nanašajo sporni računi. Glede na to, sodišče prve stopnje tudi ni napačno uporabilo 142. člen ZD. Z razdelitvijo zapuščine se podedovano premoženje zlije s premoženjem dediča.