ZUP člen 87, 87/3, 87/4, 96, 96/1.. ZDSS-1 člen 72, 72/1.. ZPP člen 274.
zavrženje tožbe - zamuda roka - rok za vložitev tožbe
Glede na datum vročitve izpodbijane odločbe in sicer 29. 5. 2021 je 30-dnevni zakonski rok za vložitev tožbe iztekel 28. 6. 2021. Tožba je bila priporočeno na pošto oddana 29. 6. 2021, torej po izteku zakonsko določenega roka. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno, na podlagi 274. člena ZPP, tožbo kot prepozno vloženo zavrglo.
Sklenjena je bila pogodba s kupcem, ki je dal najvišjo ponudbo in kupnino že plačal v roku. Zato tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da je bil sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe izdan preuranjeno. Sodišče namreč ni bilo dolžno izpeljati postopka kot v primeru, ko je treba upoštevati dano ponudbo predkupnega upravičenca.
ZPP člen 139b, 139b/3, 142, 142/4.. ZUP člen 87, 87/4, 96, 96/1.. Splošni akt o izjemah pri izvajanju univerzalne poštne storitve (2010) člen 8.
zavrženje tožbe - dopolnitev tožbe - zamuda roka
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožniku glede zatrjevanja o nepravilno zavrženi tožbi glede odločbe z dne 13. 4. 2015, saj je izkazano, da tožnik ni postopal skladno z napotilom v sklepu z dne 17. 9. 2021. Le-ta je bil tožniku vročen 8. 10. 2021, tožba pa je bila dopolnjena šele 22. 10. 2021, torej po izdaji izpodbijanega sklepa o zavrženju tožbe.
padec na ledu - dolžnost upravnika večstanovanjske hiše - opustitev dolžnosti - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - opravljanje zimske službe - nevarna stvar - odgovornost etažnega lastnika
Iz četrtega odstavka 118. člena SZ-1 ne izhaja, kako mora upravnik zagotavljati čiščenje snega na dovoznih poteh oz. funkcionalnem zemljišču oz. da ga mora čistiti sam.
ZIZ člen 15, 134. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 142/6, 224, 224/1, 224/4. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2008) člen 19, 19/1, 19/2, 19/4.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi - vrnitev v prejšnje stopnje - pravna oseba - stopnja skrbnosti - obvestilo o prispelem pisanju - registriran sedež pravne osebe - fikcija vročitve - zavrnitev predloga
Čeprav v obvestilu sodišču o opravljeni vročitvi ni navedena tudi vsebina pravnega pouka, podanega v obvestilu o prispelem pismu, takšno obvestilo sodišču predstavlja javno listino tudi glede teh opozoril.
Drži, da je v besedilu obvestila sodišču o opravljeni vročitvi navedeno tudi prednatisnjeno besedilo, da je vročevalec obvestilo pustil "na vratih njegovega stanovanja". Vendar pa je v konkretnem primeru na obvestilu sodišču o opravljeni vročitvi obkroženo le besedilo "na vratih", ne pa tudi besedilo "njegovega stanovanja". Že na podlagi takšne vsebine vročilnice, iz katere jasno izhaja, da se nanaša na vročanje naslovniku A., d.o.o., ulica X., Ljubljana, kar je nesporno v sodnem registru vpisan naslov drugodolžnika, ni mogoče zaključiti, da bi bilo obvestilo 10. 11. 2020 na tem naslovu puščeno na vratih stanovanja.
Ni mogoče slediti stališču pritožbe, da drugodolžnik dokazov o tem, da obvestila o prispelem pismu ni prejel, ker gre za negativno dejstvo, sploh ne more predložiti. Kot je to v sodni praksi v tovrstnih primerih tudi sicer običajno1, bi drugodolžnik v zvezi s tem, ali je bilo 10. 11. 2020 na vratih njegovega poslovnega prostora dejansko puščeno obvestilo o prispelem pismu oziroma da to ni bilo puščeno, lahko predlagal vsaj zaslišanje poštarja, ki je opravljal vročitev in je bil tako osebno seznanjen z načinom vročitve obvestila o prispeli pošti, pa tega ni predlagal. Prav tako bi lahko v zvezi s tem predlagal zaslišanje svojega zakonitega zastopnika, prokuristke oziroma drugih oseb (npr. zaposlenih), ki bi se na sedežu drugodolžnika lahko seznanile s puščenim obvestilom. Morebitna okoliščina, da nihče od drugodolžnikovih odgovornih oseb oziroma zaposlenih v relevantnem času zaradi zaprtja trgovine ni prihajal v trgovino in se posledično tudi ni mogel seznaniti s puščenim obvestilom o prispelem pismu, drugodolžnika ne razbremenjuje njegovega dokaznega bremena.
Od drugodolžnika kot pravne osebe se namreč tudi v zvezi z organizacijo sprejemanja pošte in ravnanja s poštnimi pošiljkami pričakuje večja stopnja skrbnosti kot od fizičnih oseb. Še zlasti glede na to, da ni imel hišnega predalčnika in tudi ni poskrbel za drug (varen) način vročanja sodnih pisanj (npr. z odprtjem poštnega predala na pošti, kamor bi se mu pisanja lahko vročala na podlagi 139.b člena ZPP, ali z vročanjem v varen elektronski predal na podlagi 132. člena ZPP), prav tako pa se je očitno zavedal, da lahko obvestilo, pritrjeno na vrata poslovnega prostora v centru L. odstrani tudi kdo od naključnih mimoidočih, je bilo od njega utemeljeno in razumno pričakovati, da bo tudi v času zaprtja trgovine ustrezno poskrbel za redno prevzemanje poštnih pošiljk na svojem registriranem sedežu oziroma za redno preverjanje morebitne prispele pošte ter s tem za nemoten poštni promet.
Drugodolžnik, ki tudi pred začetkom veljavnosti ukrepov zaradi omejevanja epidemije COVID-19 ni redno sprejemal pošte (npr. konkretno urgence z dne 16. 7. 2020), za ustrezno varno vročanje ni poskrbel niti po tem, ko mu je bilo nedvomno znano, da bo zaradi epidemije trgovina, kjer je imel svoj registriran sedež, zaprta in da se v njej ne bo mogla opravljati siceršnja dejavnost ponujanja blaga potrošnikom, in je torej lahko predvidel, da bo to pomenilo tudi odsotnost oseb, ki bi jim bilo mogoče izročiti prispelo pošto.
ugovor po izteku roka - dejstva, ki se nanašajo na terjatev - davek na dodano vrednost (DDV)
Ugovor znižanja dolga iz naslova DDV se nanaša na višino terjatve, ta pa izhaja iz izvršilnega naslova sodne poravnave. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da gre za dejstva, ki se nanašajo na terjatev, da so nastala pred sklenitvijo sodne poravnave in bi moral dolžnik uveljavljati dogovor o izdaji dobropisa v pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00053781
URS člen 15, 22, 23, 25. ZIZ člen 15, 43, 44, 44/3, 46, 46/3, 67, 67/1, 67/1-1. ZPP člen 343, 343/1, 343/4, 441, 441/1.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - sklep o izvršbi - oprava izvršbe - rubež denarnih sredstev dolžnika pri banki - delno poplačilo dolga - prostovoljno plačilo - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršilnega postopka - pravnomočnost sklepa o ustavitvi postopka - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - pravni interes za ugovor - pravni interes kot procesna predpostavka - možnost izboljšanja pravnega položaja - nepravnomočen sklep o izvršbi - pomanjkanje pravnega interesa - nedovoljen ugovor - zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi - končanje izvršilnega postopka - pravnomočno končan izvršilni postopek - procesna odločitev - vsebinsko odločanje - obrazloženost odločbe - pravica do sodnega varstva - pravica do izjave - pravica do pravnega sredstva - omejitev ustavnih pravic - predlog dolžnika za nasprotno izvršbo - razlogi za nasprotno izvršbo - preplačilo dolga - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - razveljavitev sklepa o izvršbi - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na podlagi verodostojne listine - odločba Ustavnega sodišča - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj - nov predlog za izvršbo - pravica do ugovora
Dolžnica je dne 13. 7. 2020 vložila ugovor in v njem dokazno podprto zatrjevala, da je prav tako dne 13. 7. 2020 v celoti poplačala upnikovo terjatev s pripadki. Po vložitvi ugovora je upnik umaknil predlog za izvršbo in sodišče prve stopnje je posledično s sklepom z dne 11. 9. 2020, ki je postal pravnomočen dne 1. 10. 2020, ustavilo izvršilni postopek in razveljavilo zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri dolžničini solastni nepremičnini. Glede na pravnomočen sklep o ustavitvi izvršbe z dne 11. 9. 2020 se torej izvršilna dejanja v obravnavani zadevi zoper dolžnico ne bodo več opravljala. Zmotno je namreč pritožbeno stališče, da lahko upnik kadarkoli predlaga nadaljevanje predmetne izvršbe, saj postopka, ki je pravnomočno končan, ni več mogoče nadaljevati.
Tudi dejstvo, da je poleg dolžničinega prostovoljnega plačila (opravljenega dne 13. 7. 2020) še banka A. d. d. dne 30. 6. 2020, torej že pred dolžničinim prostovoljnim plačilom, delno prisilno realizirala upnikovo terjatev, dolžnici ne daje pravnega interesa za vsebinsko odločanje o ugovoru. Dolžnica sicer pravilno ugotavlja, da je navedena okoliščina lahko razlog za nasprotno izvršbo, zmotno pa meni, da zaradi zavrženja ugovora oziroma nerazveljavitve sklepa o izvršbi s predlogom za nasprotno izvršbo ne bi mogla uspeti. Izvršba je bila namreč v obravnavani zadevi že delno opravljena, izvršilni postopek pa se lahko pravnomočno konča tudi s procesno odločitvijo o pravnem sredstvu (v konkretnem primeru z zavrženjem ugovora), pri čemer je po 1. točki prvega odstavka 67. člena ZIZ eden od razlogov za nasprotno izvršbo tudi, če je dolžnik med postopkom prostovoljno poravnal upnikovo terjatev. Ne drži torej pritožbeno stališče, da nasprotna izvršba ni mogoča, če o ugovoru dolžnika ni odločeno vsebinsko ali če sklep o izvršbi ni razveljavljen. Res bo v konkretnem primeru z zavrženjem ugovora sklep o izvršbi postal pravnomočen, kar pa ni ovira za dolžničin uspeh s predlogom za nasprotno izvršbo.
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da so bila z izpodbijano odločitvijo dolžnici kršena ustavna procesna jamstva iz 22., 23. in 25. člena Ustave. Iz pravice do sodnega varstva res izhaja zahteva, da sodišče o pravnem sredstvu odloča po vsebini, vendar pa to ne velja absolutno. Zakon namreč lahko določi tudi omejitve te pravice, med drugim na način, da predpiše določene procesne predpostavke za meritorno odločanje. Ena od teh procesnih predpostavk je obstoj pravnega interesa vložnika, če ta ni podan, pravno sredstvo ni dovoljeno in ga sodišče zavrže. Tudi v takem primeru pa mora sodišče sprejeti odločitev s sodno odločbo in zanjo navesti ustrezne razloge.
pravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - rok za vložitev pritožbe - navadna pošta
Po prvem odstavku 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Pri tem se v primeru, ko se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
nagrada in stroški cenilca - odmera nagrade izvedenca - cenitev vrednosti nepremičnine
Dolžnik izraža nestrinjanje z izdelano cenitvijo, navedeno pa ni relevantno za pritožbeni preizkus pravilnosti izpodbijanega sklepa o odmeri nagrade in nadomestila stroškov sodni cenilki, saj je vsebinska presoja cenitvenega poročila v domeni sodišča prve stopnje v nadaljevanju tega izvršilnega postopka.
nadaljevanje prekinjene izvršbe - izbris družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku - pravno nasledstvo
Glede na to, da je zgolj eden od treh družbenikov prvotnega dolžnika predlagal nadaljevanje izvršbe in da vstopi vanjo na dolžnikovi strani, upnik neutemeljeno navaja, da so lahko samo vsi trije družbeniki stranka na pasivni strani kot nujni sosporniki.
Če pa upnik meni, da bi morala na pasivni strani kot nova dolžnika nastopati še preostala dva družbenika, je to stvar njegove dispozicije.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1, 38/1-2.
izvedenina - izvedensko mnenje
Ne more pa sodišče slediti pritožbenemu razlogovanju o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni navedlo natančnega števila dodatno pridobljene dokumentacije. Res je iz stroškovnika razvidna le opredelitev postavke glede obsega zdravstvenega kartona od 100 do 200 strani v višini 102,00 EUR, ki jo je sodišče povzelo in ta podatek štelo kot pravilen. Glede na tako priglašeno postavko je pravilno priznalo nagrado iz tega naslova. Dejstvo namreč je, da je dodatno dokumentacijo pridobil izvedenski organ, ki je opravil tudi konkretno štetje števila strani dodatno pridobljene medicinske dokumentacije. Sodišče tako samega dejanskega preizkusa niti ne more opraviti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053900
KZ-1 člen 54, 211, 211/1.. ZKP člen 369, 369/4.
nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - dokazna ocena - novi dokazi v pritožbenem postopku
Tudi sicer pa zasebna tožilka svoje očitke v pretežni meri skuša utemeljiti z obširnimi navedbami, ki se na konkretne očitke ne nanašajo in za obravnavano zadevo niso relevantne (npr. plačilo sedmine, obdolženčeva izposoja denarja od drugih oseb, očitki o spolni zlorabi).
Sodišče prve stopnje je razmerje med pravdnima strankama opredelilo kot mandatno pogodbo. Za mandatno pogodbo velja domneva odplačnosti, lahko pa se stranki dogovorita drugače. Čeprav sporazum med strankama ni določal višine plačila, pač pa da bo o tem sklenjena še posebna pogodba, iz njega izhaja, da sta stranki imeli v mislih odplačnost pogodbe.
vročilnica kot javna listina - dokazovanje drugačnega datuma vročitve
Dolžnik neutemeljeno izpodbija dokazni pomen javne listine, ki ga ima podpisana vročilnica za sklep o izvršbi, predlog za izvršbo s prilogo in dopolnitvijo v spisu.
Dolžnikovo sklicevanje na lastno evidenco in na nemožnost preveritve v portalu slednje pošiljk Pošte Slovenije ni utemeljeno.
ZGD-1 člen 38a, 505, 505-5, 505-8, 515, 515/3. OZ člen 73, 73/1, 73/2, 73/3, 190, 190/1, 346, 346/1. ZPP člen 181, 181/2. ZDR-1 člen 20, 20/3.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - pogodba o poslovodenju - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - sklenitev pogodbe s samim seboj - kolizija interesov družbe in družbenika - nasprotje interesov - sklenitev pogodbe brez pooblastila - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - neodobritev neupravičeno zastopanega - lastnik - sklep družbenikov - skupščina družbenikov - neobstoječa pogodba - ničnost pogodbe - neupravičena obogatitev - poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo - tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti - vmesni ugotovitveni zahtevek
Toženo stranko bi kot poslovodjo pri sklenitvi pogodbe o poslovodenju lahko zastopala le skupščina družbenikov, vendar je ni. Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri (prvi odstavek 73. člena OZ). Pogodba bi lahko obveljala le, če bi tožena stranka od tožeče oziroma skupščine družbenikov zahtevala, da se v primernem roku izreče, ali pogodbo odobrava ali ne (drugi odstavek 73. člena OZ), česar tožena stranka ni niti zatrjevala. Glede na to, da skupščina družbenikov Pogodbe in Aneksa ni odobrila, je treba skladno s tretjim odstavkom 73. člena OZ šteti, da nista bila sklenjena.
Položaj pri pogodbi, za katero OZ določa, da ne nastane (tretji odstavek 73. člena) je enak kot pri pogodbi, za katero izrecno določa, da je nična. Zato se neveljavnost neobstoječih pogodb sodno uveljavlja z zahtevkom za ugotovitev ničnosti.
ugovor po izteku roka - bistvena kršitev določb postopka - protispisnost - zakonske zamudne obresti - stroški upnika - sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi
Sodišče prve stopnje bi se do posameznih navedb moralo opredeliti na način, da bi odločilo, ali izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo pogoje za obravnavanje v okviru ugovora po izteku roka (t. j. ali obstoji formalna ovira za vsebinsko obravnavanje ugovora). Slednje sodišču prve stopnje narekuje že določba drugega odstavka 56. člena ZIZ, ki določa, da sodišče zavrže kasnejši ugovor, če temelji na razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavil v prejšnjem ugovoru.
Poziv sodišča prve stopnje novemu upniku (upravniku) je neutemeljen. Iz tretjega odstavka 24. člena ZIZ, ki se uporablja v primeru, če pride do spremembe upnika po vložitvi predloga za izvršbo, ne izhaja pooblastilo sodišču, da morebitnega prevzemnika terjatve (t. j. novega upnika) pozove, da sodišču sporoči, ali bo v posamezni izvršilni zadevi prevzel terjatev.3 To pomeni, da ZIZ v takšnem primeru zahteva aktivno ravnanje upnika. Pravne podlage za sprejeto odločitev ne ZIZ, ne ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja v izvršilnem postopku, ne dajeta.
regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - presoja verjetnosti obstoja terjatve - neizkazanost pogoja nastanka težko popravljive škode - standard verjetnosti
V postopku zavarovanja zadošča, da se odločilna dejstva ugotovijo s stopnjo verjetnosti in ni potrebno prepričanje o določenem odločilnem dejstvu, kot pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Ker je sodišče prve stopnje že na podlagi listinskega dokaza, ki ga je predložil sam tožnik, ugotovilo odločilna dejstva glede obsega terjatve, ki je podana s stopnjo verjetnosti, zaslišanje tožnika in prič ni bilo potrebno, zato je tudi očitek o procesni kršitvi neutemeljen.
OZ člen 165, 239, 246, 299, 299/1, 378, 378/1. ZZVZZ člen 63, 65, 65/1, 65/2, 65/3, 66, 66-1. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 8, 8-1, 9, 9/3, 9/4, 37, 39.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - odškodninska odgovornost zavoda - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - kršitev dogovora - povrnitev škode - zapadlost odškodnine - nastop zamude dolžnika - pogodbena obveznost
V skladu z določbo prvega odstavka 299. člena OZ pride dolžnik v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Le če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega naj izpolni svojo obveznost (drugi odstavek 299. člena OZ).
Začetek teka zakonskih zamudnih obresti je objektivna posledica nastanka zamude, torej neizpolnitev obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSC00075788
ZPP člen 5, 7, 212, 285. URS člen 2. ZZVZZ člen 25, 25/1, 25/2.
spor majhne vrednosti - kršitev pravice do izjave - predlaganje dokazov - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Temeljno načelo pravdnega postopka je načelo kontradiktornosti, izraženo v 1. odstavku 5. člena ZPP, vključno s pravico do izjave, ki je neposredni izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku (22. člen URS). Pravica do enakega varstva pravic se nanaša tudi na dokazni postopek. Iz nje izhaja enakopravnost strank v dokaznem postopku, pravica predlagati dokaze ter se izjaviti o dokaznih predlogih nasprotne stranke, pravica do prisotnosti ob izvajanju dokazov, pravica postavljati vprašanja pričam in izvedencem ter pravica izjaviti se o rezultatih dokazovanja. Tožeča stranka je že v pripravljalni vlogi (dopolnitvi tožbe) z dne 3. 3. 2020 kot dokaz za svoje trditve, da je bila tožencu ob pregledu v ambulanti za Internistično nujno pomoč dne 20. 7. 2019 postavljena diagnoza akutni alkoholni opoj, predlagala ambulantni karton toženca. Ta dokazni predlog je nato ponovila še v dopustni pripravljalni vlogi z dne 8. 6. 2020, ki jo je vložila kot odgovor na navedbe toženca v njegovi vlogi z dne 7. 5. 2020.
Ta dokazni predlog tožeče stranke je sodišče prve stopnje očitno povsem spregledalo, saj se o njem v izpodbijani sodbi sploh ni izjavilo, ni mu niti ugodilo niti ga ni zavrnilo, čeprav ga je tožeča stranka predlagala za dokazovanje dejstva, ki ga je sodišče prve stopnje očitno štelo za odločilnega v tej zadevi, saj je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo iz razloga, ker je zaključilo, da tožeča stranka ni dokazala, da je bila tožencu ob urgentnem obisku internistične ambulante 20. 7. 2019 postavljena diagnoza iztreznitev ob akutnem alkoholnem opoju.
Ker je bil v tem konkretnem primeru dokazni predlog tožeče stranke pravočasen in tudi dovolj konkretiziran, tožeča stranka pa je navajala tudi razloge, zakaj listinskega dokaza (še) ni predložila (ker vsebuje občutljive osebne podatke), je bila tudi po oceni pritožbenega sodišča naloga sodišča prve stopnje, da bi tožečo stranko v okviru MPV (285. člen ZPP) pozvalo k predložitvi predlaganega dokaza, če je štelo, da s preostalimi predlaganimi in predloženimi dokazi tožeča stranka teh zatrjevanih dejstev ni uspela dokazati.
Z opustitvijo dolžnega MPV (285. člen ZPP)2, pa tudi z opustitvijo izjave o predlaganem dokazu je sodišče prve stopnje tako tožeči stranki kršilo njeno pravico do kontradiktornosti (5. člen ZPP).