Zaradi preklica soglasja za bivanje je toženkina pravica brezplačnega bivanja v tožnikovi stanovanjski hiši prenehala. To velja v vsakem primeru, tudi če bi bilo med strankama dogovorjeno trajno pogodbeno razmerje, saj ga je toženec pisno odpovedal s pozivom z dne 10. 9. 2018.
krivdna odškodninska odgovornost - opustitev dolžnega ravnanja - spolzka tla - padec - huda telesna poškodba - poškodbe glave in možganov - odmera odškodnine - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odškodnina za strah - pravična odškodnina - primerljiva odškodnina - stroški postopka
Za zelo težko poškodbo glave in možganov je glede na ugotovljeno dejansko stanje pravična denarna odškodnina 35.000 EUR, ki se ustrezno umešča med podobno hude primere.
končni seznam preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - nepopoln ugovor
Ker ugovor upnika C., d. o. o. ne vsebuje vsega, kar je treba, je pritožbeno sodišče pritožbi upnice L., d. o. o. sledilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo v delu, ki ga izpodbija, torej glede končnega seznama preizkušenih treh zaporedno navedenih terjatev.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - veljavnost pogodbe - nadaljevanje postopka - izredno pravno sredstvo - pravica do sojenja v razumnem roku brez nepotrebnega odlašanja - odreditev prekinitve postopka - pravnomočno rešeno predhodno vprašanje
Iz povzete zakonske ureditve izhaja, da je treba prekinjeni postopek nadaljevati, če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinkom pravnomočnosti. Posledično tudi ni mogoče zahtevati (ponovne) prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi, ki je rešila predhodno vprašanje, vloženo izredno pravno sredstvo (to je revizija). Takšno stališče je v sodni praksi enotno sprejeto. Vložitev revizije zoper odločitev pritožbenega sodišča, ki je rešila predhodno vprašanje, ni pravno relevantno dejstvo za prekinitev postopka.
Zakonska dikcija: "ali ko sodišče spozna, da ni več razloga, da bi čakalo na konec postopka", je po presoji pritožbenega sodišča namenjena temu, da se lahko sodišče kljub predhodni prekinitvi postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja vsled spoštovanja načela ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka, odloči, da bo predhodno vprašanje rešilo samo in s tem upoštevalo konvencijsko pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00025424
ZPP člen 8. ZZZDR člen 51, 51/2.
ugotovitev obsega skupnega premoženja zakoncev - skupno premoženje - posebno premoženje - ponovno odločanje - ugoditev reviziji - prepričljiva dokazna ocena - začetek gradnje objekta - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - darilo enemu od zakoncev - stroški revizijskega postopka
Tožnik je sicer dokazal prejem odškodnine v letu 1997 ter podarjen denar s strani očeta, ne pa tudi, da je ta sredstva porabil za nakup parcel in gradnjo zidanice. Zato ne gre za njegovo posebno premoženje, temveč za skupno premoženje obeh zakoncev.
Dokazna ocena je skladna z določbo 8. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je vestno in skrbno opravilo presojo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter pri odločitvi, katera dejstva šteje za dokazana, upoštevalo uspeh celotnega dokaznega postopka.
skupno premoženje - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - večvrednost nepremičnine - vlaganje zakoncev v premoženje tretje osebe - vlaganje zakoncev v nepremičnino tretjega - vlaganje zakoncev v nepremičnino v času njune zakonske zveze - prispevek zakonca - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - trditveno in dokazno breme - domneva priznanja dejstev - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke
Kot prispevka tožnika k vlaganjem ni mogoče opredeliti le njegovega fizičnega dela, temveč je potrebno upoštevati tudi njegov finančni prispevek. Tožnikovega prispevka tudi ni mogoče obravnavati neodvisno od prispevka prve toženke. Ker slednja ni trdila, da je razpolagala s posebnim premoženjem, so bila namreč vsa dela in plačila bivših zakoncev opravljena v breme skupnega premoženja, ne glede na to, kdo jih je izvedel in s čigavega računa jih je plačal.
Trditveno in dokazno breme sta ločena. Da stranka prepreči domnevo priznanja dejstev, ki jih navaja nasprotna stranka, jim mora obrazloženo nasprotovati (drugi odstavek 214. člena ZPP). Ta dolžnost sodi v njeno trditveno breme, z njeno izpolnitvijo pa stranka ustvari potrebo po dokaznem postopku, v katerem sodišče izvaja, primerja in sooča različne dokaze ter si na ta način oblikuje spoznanje o resničnosti (pravno pomembnih) trditev pravdnih strank. Nenasprotovanje vsebini posameznega dokaza pa ne ustvarja domneve priznanja navedb nasprotne stranke, kakor tudi ne priznanja verodostojnosti izvedenega dokaza. Kljub temu, da tožnik ni ugovarjal izpovedbama tožencev, je zato sodišče prve stopnje smelo ugotoviti dejansko stanje, ki ni skladno z njuno vsebino.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026849
KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3, 192, 192/1. ZKP člen 437, 437/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - trajajoče kaznivo dejanje - spravljanje v podrejen položaj - grožnja - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - upravičeni tožilec
V obtožnem predlogu opisano ravnanje obdolženca, glede na svojo intenzivnost, različne oblike izvršitvenih načinov in trajanje, izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja nasilja v družini. To kaznivo dejanje je trajajoče kaznivo dejanje, pri katerem storilec s ponavljajočimi nasilnimi ravnanji (z uporabo fizične sile, grožnjami, psihičnim in ekonomskim nasiljem, zanemarjanjem, poniževanjem, zalezovanjem, omejevanjem svobode gibanja,...) žrtev spravlja v podrejen položaj. V izreku izpodbijanega sklepa opisano ravnanje obdolženca tvori eno kaznivo dejanje in posledično zahteva celostno presojo opisa dejanja in ne le ocene njegovih posamičnih iz opisa dejanja iztrganih delov, ki sami po sebi zakonskih znakov kaznivega dejanja nasilja v družini ne izpolnjujejo, kot je opis dejanja presojalo sodišče prve stopnje.
V izrekih obtožnih predlogov opisano ravnanje obdolženca, glede na njegovo vsebino, trajanje in intenzivnost, izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 192. člena KZ-1. Stališče sodišča prve stopnje, da v opisu dejanja zatrjevane posledice, ki naj bi jih imelo obdolženčevo ravnanje na mladoletnega oškodovanca (vpliv na psihosocialni razvoj, povzročitev stiske in zmedenosti), niso zakonski znak kaznivega dejanja, je sicer točno. Vendar pa v obtožbenih aktih zatrjevan obstoj posledic hkrati potrjuje ogroženost vzgoje, razvoja in zdravja oškodovanca, kar opredeljuje obdolženčevo ravnanje kot kaznivo dejanje in ne zgolj kot prekršek nasilnega in drznega vedenja po 6. členu ZJRM-1.
ZPP člen 70, 70-6, 71, 71/3, 339, 339/2, 339/2-2, 354, 354/1. URS člen 23, 23/1.
izločitev sodnika - okoliščine, ki zbujajo dvom v nepristranskost sodnika - izločitveni razlog - pravica do sodnega varstva - kršitev pravice do nepristranskega sodišča
Zadeva, v kateri je sodnik kot odvetnik zastopal tožnikovega očeta v pravdi, ki je tekla proti toženkinemu možu, je časovno resda oddaljena, vendar pa so za odločitev v obravnavani zadevi pomembna tudi dejstva iz navedenega obdobja. Sodnik se je v okviru zastopanja seznanil z okoliščinami iz medsosedskega razmerja med prednikoma pravdnih strank glede istih spornih nepremičnin. Te okoliščine ne le pri toženki, ampak pri povprečnem razumnem človeku vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti.
Prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja je dopustna le do pravnomočno končanega postopka pred drugim pristojnim organom (drugi odstavek 208. člena ZPP). V skladu s teorijo in ustaljeno sodno prakso vložitev izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočne odločbe o predhodnem vprašanju ne predstavlja razloga za prekinitev postopka. Enako velja za vložitev ustavne pritožbe. Ker je bilo o veljavnosti oporoke že pravnomočno odločeno, vložitev ustavne pritožbe ne more biti razlog za prekinitev postopka.
Inkriminirana je preslepitev drugega, do katere lahko pride pri sklenitvi pogodbe ali pri izvajanju pogodbe kot dvostranskega pravnega posla.
V zvezi s tem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so vsa ravnanja, ki se očitajo obdolžencu v okviru preslepitvenega ravnanja nastopila šele po sklenitvi posla, torej ob izvajanju posla.
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je obtoženi s svojim ravnanjem izpolnil objektivne in subjektivne zakonske znake očitanega mu kaznivega dejanja, da je dejanje storil z direktnim naklepom, posebej motiviranim, da doseže pridobitev velike premoženjske koristi, se dejanja zavedal, ga hotel storiti, na kar kaže dobro premišljen način izvršitve.
Sodišče druge stopnje pritrjuje argumentiranim pritožbenim navedbam državne tožilke, da je upoštevajoč obtoženčeve premoženjske razmere in okoliščino, da je dejanje storjeno iz koristoljubnosti, obtoženemu potrebno izreči tudi stransko denarno kazen.
preprečevanje nasilja v družini - pogoji za izrek ukrepa - nasilje - sodni izvedenec - izvedena priča - dokazna ocena
Predlagateljica ni izkazala nasilja očeta nad deklico niti z zahtevano nižjo stopnjo verjetnosti, ki je podlaga za odločanje v teh nujnih in hitrih postopkih.
OZ člen 639. ZPP člen 360, 360/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - odprava napak - trditveno in dokazno breme - listinski dokaz - zavrnitev dokaznih predlogov - manjkajoča trditvena podlaga
Glede na listinsko dokumentacijo, katere vsebino ali verodostojnost tožeča stranka ni prerekala in iz katere izhaja, da je imelo delo, ki ga je tožeča stranka opravila 20. 9. 2017 napake, k odpravi katerih se je tožeča stranka zavezala s podpisom Zapisnika, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo dokazni predlog tožeče stranke za zaslišanje več prič. Ključno vprašanje je namreč, ali je tožeča stranka napake odpravila. Tega pa tožeča stranka ni trdila, temveč je kljub listinskim dokazom, ki obstoj napak dokazujejo vztrajala, da je 20. 9. 2017 delo v celoti izvedla v skladu z naročilom. Predlagani dokazi pa ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev. Zgolj pavšalno zatrjevanje tožeče stranke, da je dela v celoti izvedla, kljub dokaznim listinam, ki dokazujejo nasprotno in katerih verodostojnost tožeča stranka ni prerekala, za izvedbo s strani tožeče stranke predlaganega dokaza z zaslišanjem prič v konkretnih okoliščinah ne zadošča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00021551
ZZVZZ člen 87. ZVZD-1 člen 5, 38. ZPP člen 5, 7. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 109, 111.
regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - stroški zdravljenja - poškodba delavca pri delu - odgovornost delodajalca - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev - sklepčnost tožbe - sklicevanje na priloge - povrnitev škode
Drži navedba pritožnice, da sta B. V. in M. Ž. izpovedala, da je bil viličar, s katerim je kritičnega dne upravljal M. Ž., opremljen z zvočnim signalom in opozorilno lučko. Vendar je trditve v zvezi s tem tožena stranka podala šele po prvem naroku za glavno obravnavo, kar je prepozno. Sodišče prve stopnje se zato do teh izpovedb ni bilo dolžno opredeljevati. Zgolj pripomniti velja, da tudi če bi bile te navedbe resnične, B. V. ne bi bilo mogoče očitati soprispevka k nezgodi, saj je slednji izpovedal (pritožnica pa tega dela njegove izpovedbe ne problematizira), da piska viličarja zaradi hrupa brusilnice niti ni mogel slišal, opozorilne luči pa ne videti, ker se je viličar nahajal za njegovim hrbtom.
pravni interes za pritožbo - pravica do pritožbe - konkretna pravna korist
Pritožnik zatrjuje, da ima pravni interes, da sodišče odloči o njegovem predlogu. Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugodilo upnikovemu ugovoru in plačilni nalog razveljavilo in ugotovilo, da taksna obveznost ni nastala, prav tako pa je bilo o njegovi pritožbi zoper sklep z dne 30. 11. 2018, na katero se nanaša razveljavljeni plačilni nalog, že odločeno, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da upnik za pritožbo nima pravnega interesa. Kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji pritožba, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist, pritožnik pa, glede na prej navedeno, takšne koristi ne more imeti. Zato je sodišče prve stopnje pritožbo utemeljeno kot nedovoljeno zavrglo.
vročanje - napačno ugotovljeno dejansko stanje - poziv k dopolnitvi tožbe - pravočasna dopolnitev tožbe - nepravilno zavrženje tožbe - odločitev o stroških pravdnega postopka
Ugotovitev sodišča glede datuma vročitve pozivnega sklepa za dopolnitev tožbe ne zdrži že z vidika logičnega časovnega zaporedja. Zaključek o prepozni dopolnitvi tožbe pa je glede na podatke vročilnice napačen tudi, če gre v obrazložitvi sklepa zgolj za pisno napako glede meseca vročitve pozivnega sklepa.
zemljiška knjiga - vpogled v zbirko listin - prepis listine - upravičen interes
Splošna navedba stranke, da potrebuje listine "ki se nanašajo na vpis pravic L. J. in J. J., ker jih kot ključni dokaz potrebuje zaradi "vložitve predloga za obnovo postopka med njim in L. J. zaradi plačila uporabnine" kakšne relevantne povzave med vsebino listin in navedbami v postopku ne izkazuje.
ZPP člen 7, 7/1, 213, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
neizvedba predlaganega dokaza - kršitev načela konktradiktornosti - ocena dokaza - substanciranje dokazov - razlog za zavrnitev dokaza - dokazi pomembni za odločitev
Tožena stranka v pritožbi ni pojasnila, zakaj bi lahko bila odločitev drugačna, če bi sodišče predlagani dokaz z zaslišanjem strank in prič izvedlo, tudi sicer pa spregleda, da dokaznega predloga za zaslišanje v postopku na prvi stopnji ni substancirala. Ni namreč pojasnila, o čem naj bi stranke in priče izpovedale, dokaznega predloga pa ni substancirala niti na naroku. Takemu dokaznemu predlogu sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo. Dokazni predlog mora biti oprt na konkretne trditve. Če tožena stranka trdi, da je izstavljeni račun ustno zavrnila, potem bi morala konkretno navesti, kdaj ga je zavrnila in komu ga je zavrnila. Zgolj posplošena navedba o ustni zavrnitvi ne more zadostovati, niti ne more biti podlaga za izvedbo dokaza z zaslišanjem.
Določbe EZ-1 in Akta o metodologiji, ki se nanašajo na oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje, se uporabljajo le v primerih, ko distributer toplote opravlja gospodarsko javno službo.
OZ člen 13, 13/3, 13/4, 349, 349/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje - gospodarska pogodba - dogovor o poravnavi obveznosti - obročno plačilo obveznosti - zastaranje - ugovor zastaranja - zastaralni rok - pravica do izjave stranke
OZ pojem gospodarske pogodbe opredeljuje v 13. členu in pri tem izhaja izključno iz subjektivnega merila - značilnosti subjektov, ki sklepajo gospodarske pogodbe.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je samostojna pravna oseba s statusom javnega zavoda. Zavod ne opravlja pridobitne dejavnosti, pač pa gre za javnopravno delovanje, povezano z izvrševanjem javnih funkcij. To pomeni, da pravdni stranki nista sklenili gospodarske pogodbe.