Uporabnina je sicer v določenih dejanskih situacijah lahko enaka najemnini. Vendar pa v dani dejanski situaciji, ko tožena stranka poslovnih prostorov po razvezi pogodbe ni več uporabljala za celostno opravljanje grafične dejavnosti, temveč le kot skladišče in kot pisarniške prostore, torej le za del dejavnosti, njena korist od uporabe prostorov ne more biti enaka višini najemnine, ki je bila dogovorjena za uporabo poslovnih prostorov v namen opravljanja grafične dejavnosti tožene stranke.
ZDR člen 88, 88/3, 90, 204, 204/3. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 8, 8/3.
pogodba o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe
Tudi v primeru odpovedi PZ s ponudno nove pogodbe začne 30 dnevni rok
za vložitev tožbe, določen v 3. odstavku 204. člena ZDR, ki je
prekluzivne narave in ga ni mogoče podaljšati, teči z dnem vročitve
odpovedi s ponudbo in ne šele dnem, ko je bila tožniku zaključena
delovna knjižica po izteku odpovednega roka, po katerem je tožniku
delovno razmerje prenehalo zaradi nesprejetja ponudbe za sklenitev PZ
za ustrezno delo in za nedoločen delovni čas (3. odstavek 88. člena
ZDR).
Konvencija MOD št. 158 v 3. odstavku 8. člena določa domnevo, da
delavec ne bo uveljavljal svoje pravice do pritožbe (tožbe) v zvezi z
zakonitostjo odpovedi PZ, če je ni uveljavljal v zakonitem roku,
vendar to ne pomeni, da je s tem določena tudi narava tega roka. Zato
v 3. odstavku 204. člena ZDR določen prekluzivni rok ni v nasprotju s
določitev stikov z otrokom - pravica do stikov - onemogočanje stikov z otrokom - zavračanje stikov - varovanje koristi otroka - dokaz z izvedencem
Pravica do stikov po ZZZDR ni oblikovana samo kot pravica staršev, ampak primarno kot pravica otroka, s katero se zagotavljajo njegove koristi, ki so iz tega razloga odločilno merilo za odločitev o obsegu in načinu izvrševanja stikov. V obravnavani zadevi se je moralo sodišče prve stopnje soočiti s težavno situacijo, v kateri otrok, zaradi manipuliranja in indoktrinacije z očetove strani, odklanja stike z materjo. Tožeča stranka ima prav, da je treba v takem primeru pretehtati, ali so osebni stiki otroka s staršem, s katerim ne živi, v skladu z otrokovo koristjo.
Če nobeden izmed podatkov, do katerih je upnik prišel s pomočjo detektivske agencije, za vložitev izvršilnega predloga ni bil potreben, potem stroškov detektivske agencije ni mogoče naložiti v plačilo dolžniku. Dolžnik mora namreč upniku po izrecni določbi 5. odstavka 38. člena ZIZ povrniti zgolj tiste stroške, ki so bili za izvršbo potrebni.
ZZZPB člen 54, 54/1, 54/1, 54. ZOR člen 210, 210/4, 210, 210/4. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318, 318/1, 318/1-3. Pravilnik o štipendiranju člen 35, 35.
posojilna pogodba - darilna pogodba - uporaba tujega prava - pomoč prava nevešči stranki - procesno vodstvo glavne obravnave - načelo kontradiktornosti - alternativna obveznost
V obravnavanem primeru pravdni stranki nista zatrjevali, da sta se
dogovorili o uporabi prava, niti to ne izhaja iz drugih okoliščin
primera. Če pogodbeni stranki nista izbrali prava, se po določbi 20.
člena ZMZPP uporabi pravo, s katerim je razmerje najtesneje povezano,
če posebne okoliščine primera ne napotujejo na drugo pravo, se šteje,
da je najtesnejša zveza podana s pravom države, v kateri ima stranka,
ki je zavezana opraviti za posamezno pogodbo značilno izpolnitev,
stalno prebivališče oziroma sedež. Ker v obravnavanem primeru ni
posebnih okoliščin, ki bi odkazovale na najtesnejšo zvezo z drugim
pravom, je treba izhajati iz domnevane najtesnejše zveze. Pri
posojilni pogodbi je karakteristična izpolnitev posojilodajalčeva.
Ker ima tožnica stalno prebivališče v Angliji je treba v tej zadevi