preživnina - zakonska subrogacija - javni jamstveni in preživninski sklad - zakonske zamudne obresti - izvršilni naslov
Napačna je ugotovitev, da iz izvršilnega naslova ne izhaja izvršljiva obveznost dolžnika za plačilo zakonskih zamudnih obresti od dne opravljenega izplačila dalje. Izvršilni naslov v primeru zakonske subrogacije terjatve preživninskega upravičenca na sedanjega upnika je v povezavi s sodbo ali sodno poravnavo, s katero je priznana preživninskemu upravičencu pravica do preživnine, (tudi) odločba o pravici do nadomestila preživnine Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada.
izločitev v korist potomcev – izločitveni zahtevek – nematerialna pomoč – obseg pomoči – preživljanje – skrb za zapustnika – metoda ugotavljanja višine zahtevka
Skrb za zapustnika je mogoče v okviru 32. člena ZD upoštevati le, če je ta po obsegu bistveno odstopala od običajne pomoči, ki jo otroci nudijo ostarelim staršem.
poseg v čast in dobro ime - svoboda izražanja - svoboda veroizpovedi - tehtanje interesov - fotografija - kontekst objave - sporočilnost objave - javna oseba - mnenje o temi javnega pomena - nepremoženjska škoda
Objava fotografij mnogo močneje od besed poseže v človekovo integriteto. Četudi svoboda izražanja vsebuje tudi objavljanje fotografij, je treba, ko sodišče tehta nasprotujoče si interese oziroma nasproti stoječi si pravico do izražanja in pravico do časti in dobrega imena, ločiti tudi besedilo člankov od objavljenih fotografij in opraviti ločeno tehtanje nasprotujočih si interesov, v povezavi s fotografijami.
Podlago za vtoževani zahtevek predstavlja zavarovalna pogodba skupaj s splošnimi pogoji, ki med drugim jasno določa, da mora tisti, ki trdi, da je zavarovančev zakoniti dedič in s tem upravičenec do izplačila, to dokazati s predložitvijo pravnomočnega sklepa o dedovanju. Glede na takšno pogodbeno voljo strank v tem postopku ni treba ugotavljati, ali sta tožnika zavarovančeva zakonita dediča, pač pa zgolj to, ali to trditev utemeljujeta in izkazujeta na ustrezen način. Posledično je v tem postopku nerelevantno tudi vprašanje očetovstva in obstoja zunajzakonske skupnosti.
posredniška pogodba – plačilo provizije – pravica do provizije – več posrednikov
Ni pomembno, če je toženec izpeljal pogajanja s prodajalcem in sklenil pogodbo ob pomoči drugega posrednika. Bistveno za tožničino pravico do plačila je, da si je uspešno prizadevala za vzpostavitev stika med tožencem in prodajalcem in da je bila prodajna pogodba sklenjena. Ni pa pomembno, da naj bi toženec dva meseca pred sklenitvijo pogodbe s tožnico sklenil pogodbo o posredovanju za nakup iste nepremičnine tudi z drugim posrednikom. Kadar je pri poslu udeleženih več posrednikov, vsak prejme plačilo v deležu, ki je enak njegovemu prispevku. To pravilo pa ne velja v obravnavanem primeru, ko sta posrednika delovala neodvisno drug od drugega.
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 243, 253, 254, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
nadomestilo za nemožnost uporabe denacionaliziranega premoženja – višina nadomestila – izvedensko mnenje
Izvedensko mnenje mora biti takšno, da njegove zaključke razumejo sodišče in stranke ter da ti iz mnenja lahko razberejo, na kakšen način oz. po kakšnem postopku je izvedenec do teh zaključkov prišel. Ker sodišče in stranke praviloma niso strokovnjaki iz področja stroke izvedenca, je nesmiselno pričakovati, da bo izvedenec (a fortiori pa sodišče) pojasnjeval, zakaj je uporabil neko metodo oz. utemeljeval njeno pravilnost. Mnenje mora biti tako, da ga lahko stranka preveri z lastnim strokovnim pomočnikom, če to želi.
Ker podružnica v času, ko je bila izdana bančna garancija, ni bila samostojna pravna oseba (3.b člen ZPod), je obveznosti v pravnem prometu lahko sprejemala le v imenu in za račun matične banke, torej banke X., d. d. Čeprav je kasneje prišlo do oddelitve Podružnice D. in nastanka samostojne banke P., d. d., so glede na določilo 187. člen ZPod z delitvijo oz. oddelitvijo za obveznosti, nastale pred takim statusnim preoblikovanjem, solidarno odgovorni upnikom tisti subjekti, ki so nastali z delitvijo. To posledično pomeni, da z registracijo banke P., d. d., nastale z oddelitvijo Glavne podružnice D. tožene stranke, obveznost tožene stranke iz izdane garancije ni prenehala.
Glede na brezpogojno zavezo tožene stranke za izpolnitev obveznosti kreditojemalca gre po presoji pritožbenega sodišča za neodvisno bančno garancijo, po katerem banka ne more uveljavljati proti upravičencu ugovorov, ki jih naročitelj kot dolžnik lahko uveljavlja proti njemu iz zavarovanja obveznosti. Taka garancija pa je abstraktna in neodvisna od osnovnega posla, za zavarovanje katerega je bila izdana. Drugače povedano: banka garant nima ugovorov iz posla, za katerega izpolnitev garantira. Garantu pa je v takem primeru vendarle priznana pravica odklonitve izplačila, če je zahteva upravičenca iz garancije očitno in nesporno neutemeljena.
novo najdeno premoženje - dopustna pritožbena novota – skupno premoženje
Ker je zapuščinski postopek oficiozen in je zapustnikovo premoženje treba tudi v javnem interesu razdeliti med dediče, gre pri navajanju novega premoženja zapustnika za dovoljeno pritožbeno novoto.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065447
ZNP člen 35, 37, 138, 139. SPZ člen 77, 77/1. ZPP člen 286, 286/1. ZCes-1 člen 97.
sodna ureditev meje – določitev vrednosti spornega zemljišča – zadnja mirna posest – javno dobro – varovalni pas občinske ceste – prekluzija – stroški nepravdnega postopka
Ker je ugotovljena vrednost presegala dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, je sodišče prve stopnje mejo pravilno določalo na podlagi zadnje mirne posesti. Udeleženci postopka namreč niso bili soglasni, da bi se meja določala na podlagi močnejše pravice.
97. člen ZCes-1 varovalnega pasu ob občinski cesti ne določa kot javno dobro, temveč le omejuje rabo na tovrstnem prostoru.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0075566
ZD člen 104. ZDen člen 80, 80/3. ZOR člen 458.
pogodba o odsvojitvi premoženja med dediči in tretjo osebo - dedna pogodba – ničnost – odsvojitev dediščine – odsvojitev bodoče dediščine – sklepčnost – pravica uporabe
V delu, v katerem so se toženci zavezali glede bodoče (pričakovane) dediščine oziroma premoženja, ki so ga podedovali šele po sklenitvi pogodbe, gre za nedovoljeno pogodbo o odtujitvi (tedaj zgolj) pričakovane dediščine.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071983
SPZ člen 88. ZPP člen 12, 254, 254/3.
nujna pot – stavbno zemljišče – črna gradnja – odškodnina za uporabo poti - načelo sorazmernosti – pravica do izjave v postopku – odsotnost na delu naroka
Vprašanje legalnosti postavitve stavbe na predlagateljevi nepremičnini ni odločilno za presojo upravičenosti do nujne poti. Predlagateljeva nepremičnina predstavlja stavbno zemljišče, zato je do poti upravičen v vsakem primeru, četudi na njej ne bi stala stavba.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neupravičene odsotnosti z dela najmanj 5 dni zaporedoma po 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni odločilnega pomena dejstvo, iz kakšnega razloga je delavec z dela izostal. Pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je 5-dnevni zaporedni izostanek z dela delavca in da delavec o razlogih za svojo odsotnost ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Ker je tožnik o svojem izostanku z dela zaradi bolniškega staleža delodajalca obvestil, že iz tega razloga niso bili podani pogoji za zakonitost izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078732
ZOdvT tarifna številka 1200. ZDen člen 78.
materialna pravnomočnost - dedni dogovor - ničnost dednega dogovora - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedna pravica - smrt dediča - ustanovitev dedne pravice - pravdni stroški - zastopanje več oseb
ZD ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča. Namesto dediča, ki ni več živ ob zaključku zapuščinske obravnave oziroma ob izdaji sklepa o dedovanju, vstopijo njegovi dediči.
Zemljiškoknjižno dovolilo je razpolagalni pravni posel stvarnega prava, ki za svojo veljavnost potrebuje veljaven zavezovalni pravni posel. Ker med pravdnima strankama ni bil sklenjen posel, na podlagi katerega bi morala toženka na tožnico prenesti lastninsko pravico, toženka zemljiškoknjižnega dovolila ne more izstaviti in ji te obveznosti ni mogoče naložiti s sodbo.
razmerja med starši in otroki – pravice in dolžnosti staršev ter otrok – dodelitev v varstvo in vzgojo – preživnina – postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki
Mnenje CSD je v nasprotju z odločitvijo prvostopenjskega sodišča, ki je očitno štelo, da otrok ni sposoben razumeti pomena in posledic svoje želje oziroma odločitve, komu naj se zaupa v vzgojo in varstvo. Pritrditi je treba pritožbeni trditvi, da so navedene okoliščine podlaga za izvedbo dokaza z izvedencem ustrezne stroke, ki bo po analizi osebnosti vsakega od staršev ter njunih ravnanj ter analizi osebnosti otroka, ki se zaradi razveze staršev očitno nahaja v hudem čustvenem zapletu, ugotovil, pri katerem od staršev so podani boljši pogoji za zagotovitev največje otrokove koristi.
Če zaradi danih zavarovanj banki upnik ne razpolaga z nobenimi denarnimi prilivi, ki jih ustvari in zato nima sredstev za plačilo plač, elektrike, vode in podobno, in če je v takem stanju zaradi prevzetih kreditnih obveznosti ogrožen sam obstoj upnika, s čimer utemeljuje nastanek težko popravljive škode, izbrani način sodnega varstva z regulacijsko začasno odredbo, brez izvedbe ostalih postopkov, namenjenih rešitvi obstoja družbe, ni primeren.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072009
ZLNDL člen 2, 2/1. ZTLR člen 12, 24, 25, 26.
pravica uporabe – družbena lastnina – lastninjenje nepremičnin – priposestvovanje lastninske pravice – gradnja na tujem svetu - sodba presenečenja - dolžna skrbnost - ovrgljiva domneva - pravnomočnost odločbe - ugotovitveni zahtevek - zastaranje
Uporaba določb ZTLR o gradnji na tujem svetu v obravnavanem primeru ni mogoča, ker je bila sporna nepremičnina do konca gradnje v družbeni lastnini.
Predpisov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini ni mogoče zaobiti s sklicevanjem na priposestvovanje.
ZLNDL je vezal lastninjenje preostanka nepremičnin v družbeni lastnini na obstoj pravice uporabe, pri čemer pa je vzpostavil (zgolj) ovrgljivo pravno domnevo, da je njen imetnik tisti, katerega pravica uporabe je vknjižena v zemljiško knjigo.
Šteje se, da je obseg škode oškodovancu znan oziroma bi mu moral biti znan takrat, ko je zdravljenje zaključeno in stanje oškodovanca stabilizirano. Za presojo zastaranja odškodninske terjatve pa je lahko relevantno samo tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode. Ker mora tudi oškodovanec pri uveljavljanju svojih pravic ravnati z ustrezno (vsaj povprečno) skrbnostjo, zadošča, da je njegovo zdravstveno stanje stabilizirano do mere, ki dopušča opredelitev škode.
Po mnenju izvedenca je bilo že ob zaključku tožnikovega zdravljenja jasno, da bo poškodba pustila določene posledice na tožnikovem zdravju, kakšen bo njihov dokončen obseg, pa je bilo znano najpozneje leto dni po poškodbi, torej maja 2006. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sklepalo, da je takrat začelo teči zastaranje tožnikove odškodninske terjatve.