• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 11
  • >
  • >>
  • 61.
    VSRS Sklep X Ips 291/2015
    23.3.2016
    UPRAVNI SPOR
    VS1015497
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
    dovoljenost revizije - sklep o dovolitvi izvršbe inšpekcijske odločbe - vprašanje ni pomembno pravno vprašanje - kršitve upravnega postopka - zelo hude posledice niso izkazane
    Revident prvo vprašanje gradi na trditvi, ki ni del procesnega dejanskega stanja te zadeve, ostala vprašanja pa se nanašajo na pravilnost postopka izdaje upravnega akta, kar samo zase ni predmet revizijske presoje, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
  • 62.
    VSRS Sklep X Ips 368/2014
    23.3.2016
    DAVKI - UPRAVNI POSTOPEK
    VS1015506
    ZUS-1 člen 83. ZUP člen 67, 265, 267.
    dovoljenost revizije - ni pomembno pravno vprašanje - predlog za obnovo postopka - dopolnitev nepopolne vloge - pravočasnost predloga za obnovo postopka - presoja pravilnosti upravnega postopka
    Revident v okviru 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 uveljavlja dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja in odstopa od sodne prakse. Vendar po presoji Vrhovnega sodišča z vprašanjem, ki se nanaša zgolj na uporabo davčnega upravnega postopka („Ali je upravni organ ob prejemu predloga za obnovo postopka po 267. členu ZUP dolžan pozvati prava neuko stranko na dopolnitev nepopolne vloge skladno s 67. členom ZUP in ji postaviti rok za dopolnitev vloge?“), uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnil, saj se v postopku revizije ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. Na podlagi zatrjevanja kršitev pravnih norm, ki niso predmet revizijske presoje, pa revizije ni mogoče dovoliti. Iz tega domnevno izvirajoče kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1 pri odločanju sodišča prve stopnje pa revident ni ustrezno utemeljil.

    Ob tem Vrhovno sodišče tudi sicer dodaja, da iz Zakona o davčnem postopku ter Zakona o splošnem upravnem postopku jasno izhaja obveznost, da stranka pri uveljavljanju izrednih pravnih sredstev izkaže vse okoliščine, ki so pomembne za odločanje o obnovi postopka in da izostanek navedbe dokazov glede utemeljevanja pravočasnosti kot procesne predpostavke ne pomeni formalne nepopolnosti vloge, glede katere bi bilo stranko treba pozivati na njeno dopolnitev (67. člen ZUP).
  • 63.
    VSRS Sklep X Ips 297/2015
    23.3.2016
    UPRAVNI SPOR
    VS1015508
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZKZ člen 2.
    dovoljenost revizije - ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - dejanski in formalni pogoj - vrednostni pogoj ni izpolnjen - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - odstop od sodne prakse vrhovnega sodišča ni izkazan
    Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot pomembno pravno vprašanje za izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča. Revident samo z očitkom domnevne neobrazloženosti izpodbijane sodbe, glede dejanskega pogoja iz 2. člena ZKZ, teh zahtev ni izpolnil.

    Revident tudi ni izkazal odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Z uveljavljanjem tega pogoja v zvezi s kriterijem za kmetijsko zemljišče po 2. členu ZKZ, dejansko izpodbija v postopku ugotovljeno dejansko stanje, kar ni predmet revizijske presoje. Ob tem pa mu je treba pojasniti, da v primeru uzurpacije kmetijskega zemljišča, pri presoji vprašanja, ali gre za kmetijsko zemljišče, prevlada formalni pogoj. Dejanski pogoj pride v poštev šele, če je bilo zemljišče že pred uzurpacijo po svoji dejanski namenski rabi neplodno in bi bila vzpostavitev takega kmetijskega zemljišča v plodno kmetijsko zemljišče povezana z nesorazmernimi stroški.
  • 64.
    VSRS Sklep X Ips 288/2015
    23.3.2016
    UPRAVNI SPOR
    VS1015516
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 152, 153.
    dovoljenost revizije - inšpekcijski ukrep - nelegalna gradnja - splošno vprašanje - vprašanje se ne nanaša na vsebino te zadeve - zelo hude posledice niso izkazane
    Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot pomembno pravno vprašanje za izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravno sodne prakse Vrhovnega sodišča. Revident s splošnim vprašanjem in vprašanjem, ki se nanaša na vsebini te zadeve, teh zahtev ni izpolnil.

    Odstranitev nelegalno zgrajenega objekta, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama po sebi ne predstavlja zelo hudih posledic. V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident v takih primerih zelo hude posledice izkazati s posebej kvalificiranimi okoliščinami. Teh pa revident ni niti navedel niti izkazal.
  • 65.
    VSRS Sklep X Ips 61/2016
    23.3.2016
    DENACIONALIZACIJA
    VS1015503
    ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3.
    dovoljenost revizije - denacionalizacija - FIP - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - zavrženje revizije
    Pogoji za dovoljenost revizije po določbah drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izpolnjeni.
  • 66.
    VSRS Sodba X Ips 266/2014
    23.3.2016
    DENACIONALIZACIJA
    VS1015557
    ZDen člen 26, 26/4, 26/6. ZDen-B člen 24, 26. ZUP/86 člen 202, 202/1, 208, 208/1, 216, 216/1, 216/3.
    dovoljena revizija - vrednostni kriterij - denacionalizacija - zahteve za plačilo odškodnine zaradi zmanjšanje vrednosti vrnjenega premoženja - pravočasnost zahtevka - dopolnilna odločba - vmesna odločba - čas nastanka manjvrednosti nepremičnine - stroški stranke z interesom
    Razlika med ugotovljeno manjvrednostjo, za katero sodišče prve stopnje sklepa, da je bila podana že ob izteku roka iz 26. člena ZDen-B oziroma da bi jo upravičenec moral predvideti, in manjvrednostjo, ki je posledica degradacije objekta, do katere je po ugotovitvah upravnega organa prišlo v nadaljnjem obdobju, je občutna in kaže na to, da je do sedanje bistvene manjvrednosti prišlo šele po izteku roka iz 26. člena ZDen-B. V bistvu gre za povsem drugo manjvrednost, kot jo je za obdobje ob izteku materialnega prekluzivnega roka ugotovilo sodišče prve stopnje, in za katero ni mogoče šteti, da bi jo upravičenec lahko pričakoval in uveljavljal že do izteka navedenega roka, jo je pa zato lahko uveljavljal (oziroma moral uveljavljati) do izdaje odločbe o denacionalizaciji. Z razlago ZDen, ki bi upravičencu v takšni situaciji onemogočala vložitev zahtevka po poteku roka iz 26. člena ZDen-B, se revidentu odreka sodno varstvo pričakovanega lastninskega upravičenja.
  • 67.
    VSRS Sodba X Ips 230/2014
    23.3.2016
    DAVKI - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
    VS1015521
    ZDavP člen 39. ZDavP-2 člen 5, 39, 41, 68, 68/1, 68/2, 68/5, 68/6, 77. ZPP člen 286b.
    odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - obdavčitev nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb - premoženje nepojasnjenega izvora - ugovor retroaktivne uporabe zakona - ugotavljanje davčne osnove z oceno - verjetna davčna osnova - dokazovanje v davčnem postopku - dokazno breme - uveljavljanje procesnih kršitev
    V upravnem sporu se na podlagi 22. člena ZUS-1 glede procesnih vprašanj, ki niso urejena z ZUS-1, primerno uporablja Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V skladu s prvim odstavkom

    286.b

    člena ZPP mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni navedla.

    V skladu z načelom materialne resnice mora zavezanec svoje trditve dokazati s stopnjo gotovosti. V 41. členu ZDavP-2 je sicer določeno, da morajo fizične osebe dokumentacijo, ki ima vpliv na njihovo davčno obveznost, hraniti najmanj pet let po poteku leta, na katerega se davčna obveznost nanaša, vendar pa mora davčni zavezanec davčnemu organu glede starejših relevantnih dogodkov ponuditi zadosti dokazov za zaključek, iz katerega obdobja njegovi dohodki dejansko izvirajo.

    Iz določbe drugega odstavka 68. člena ZDavP-2 izhaja, da je cenitev ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo. Verjetno se torej določi (le) davčna osnova, ki se mora približati resnični vrednosti. Glede poslov, s katerimi revident v skladu s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2, dokazuje, da je davčna osnova nižja (npr. da je imel prihranke), pa je dokazno breme na njem. Od njega se zahteva, da dejstva oziroma okoliščine, ki izvirajo iz njegove sfere dokaže s stopnjo gotovosti. Načelo ugotavljanja materialne resnice (5. člen ZDavP-2) ne pomeni prevalitve dokaznega bremena z zavezanca na davčni organ.
  • 68.
    VSRS Sklep X Ips 294/2014
    23.3.2016
    UPRAVNI SPOR - DAVKI
    VS1015533
    ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1.
    dovoljenost revizije - vrednost spora ne presega mejne vrednosti - neupoštevanje obresti pri določitvi vrednosti spora
    Vrhovno sodišče v obravnavnem primeru pojasnjuje zgolj to, da vrednostni razlog za dovolitev revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen, ker je bilo revidentki s prvostopenjsko odmerno odločbo, ob upoštevanju odločbe drugostopenjskega davčnega organa, odmerjeno 18.566,73 EUR davka, kar je manj od mejnega zneska 20.000 EU za dovolitev revizije po navedeni določbi, znesek odmerjenih obresti pa se pri določitvi vrednosti spora ne upošteva.
  • 69.
    VSRS Sklep X Ips 60/2016
    23.3.2016
    DENACIONALIZACIJA
    VS1015520
    ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3.
    dovoljenost revizije - denacionalizacija - FIP - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - zavrženje revizije
    Pogoji za dovoljenost revizije po določbah drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izpolnjeni.
  • 70.
    VSRS Sodba X Ips 67/2015
    23.3.2016
    DENACIONALIZACIJA
    VS1015505
    ZDen člen 10, 10/2, 12. ZMZPP člen 12. Evropska konvencija o obvestilih o tujem pravu (MEKOTP) člen 7.
    dovoljena revizija - denacionalizacija - odškodnina tuje države - pravica do odškodnine na podlagi bilateralne pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, FIP) - odločanje upravnega organa o pravici do odškodnine tuje države - možnost pridobiti tujo odškodnino - (ne)vezanost domačega upravnega organa na mnenje tujega upravnega organa glede tuje odškodnine
    Določba drugega odstavka 10. člena ZDen ne pomeni, da slovenski organi pri odločanju o upravičenju do denacionalizacije odločajo o pravici do odškodnine od tuje države. Gre namreč za reševanje predhodnega vprašanja v konkretnem primeru. To predhodno vprašanje pa po izrecnem zakonskem pooblastilu rešujejo organi, pristojni za denacionalizacijo, sami, in to neposredno z razlago mednarodne pogodbe, torej brez dokazovanja tujega prava in brez postopka priznavanja tujih sodnih odločb.
  • 71.
    VSRS Sklep X Ips 70/2016
    23.3.2016
    INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA
    VS1015494
    ZUS-1 člen 32, 84.
    začasna odredba v postopku z revizijo
    Revidentka je izkazala verjetnost nastanka težko popravljive škode, ki bi nastala, če do odločitve o reviziji ne bi bila izdana začasna odredba v obliki ureditve stanja, po kateri se zadrži izvršitev odločbe informacijskega pooblaščenca, ki Zavodu nalaga razkritje zahtevanih podatkov. Kot izhaja iz navedb revidentke, bi razkritje zahtevanih podatkov poseglo tudi v pravni položaj revidentke kot pogodbene partnerice Zavoda, ki je podatke iz medsebojnih pogodbenih razmerjih v pogodbi z Zavodom opredelila kot poslovno tajnost in se je na varovanje zaupnosti pri opredeljevanju vsebine teh razmerij tudi zanesla.
  • 72.
    VSRS Sklep X Ips 7/2016
    23.3.2016
    DAVKI - UPRAVNI SPOR
    VS1015495
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUOPŽ člen 27, 27/2.
    davki - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - jasno zakonsko besedilo - odprava posledic žleda - pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest
    Za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne gre, če je na postavljeno vprašanje mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila, torej tedaj, če je besedilo zakonskih določb, na katere se vprašanje nanaša, jasno.

    Zakonsko besedilo 27. člena ZUOPŽ je jasno. Že naslov tega člena (posebnosti pri ugotavljanju katastrskega dohodka ali določanju davčne osnove za davek od osnovne kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti) namreč pove, da se ta člen ne nanaša na odmero pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, ampak se nanaša zgolj na ugotavljanje katastrskega dohodka in znižanje davčne osnove za davek od osnovne kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti.
  • 73.
    VSRS Sklep X Ips 78/2016
    23.3.2016
    UPRAVNI SPOR - KMETIJSTVO
    VS1015511
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
    dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ni izpostavljeno na zahtevani način - zelo hude posledice - niso izkazane - zavrnitev zahtevka za izplačilo sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev
    Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

    Kakšna so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.

    Revidentka s svojimi splošnimi navedbami (da je ena od manjših občin v Republiki Sloveniji in zato razpolaga s temu primernim nizkim proračunom, ki nikakor ne zadošča za pokritje vseh potreb občine in njenih prebivalcev, za katere skrbi skladno z javnim interesom, in je upravičeno računala na pokritje izdatkov iz sredstev EU) ni izkazala zelo hudih posledic kot pogoja za dovoljenost revizije.
  • 74.
    VSRS Sklep I Up 64/2016
    23.3.2016
    UPRAVNI SPOR - ČLOVEKOVE PRAVICE
    VS1015699
    URS člen 15, 15/4, 23, 23/1, 157. ZUS-1 člen 2, 3, 4, 4/1. ZVOP-1 člen 34.
    subsidiarno sodno varstvo v upravnem sporu - varstvo ustavnih pravic - sklep o imenovanju sodnega tolmača - procesni sklep izdan v pravdnem postopku - pritožba v pravdnem postopku - pritožba zoper odločitev o glavni stvari - zagotovljeno drugo sodno varstvo - učinkovitost pravnih sredstev
    Odločbe sodišča niso akti, ki bi jih bilo mogoče izpodbijati v rednem upravnem sporu po 2. členu ZUS-1, saj gre za odločitve organa sodne veje oblasti, sprejete v skladu z izvrševanjem njegovih ustavnih pristojnosti (3. člen ZUS-1). Zato izpodbijana sklepa tožene stranke nista upravna akta niti akta, ki se lahko izpodbijata v upravnem sporu, pritožnica pa tudi ne more uspešno v upravnem sporu uveljavljati kršitve ustavnih pravic kot samostojnega razloga za tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1. Izpodbijana akta namreč že glede na njuno naravo kot akta sodišča ni mogoče šteti za posamičen akt iz navedene zakonske določbe, saj upravno sodišče kot specializirano sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopka pred rednim sodiščem. Morebitne take kršitve mora stranka uveljavljati s pravnimi sredstvi v okviru pravdnega postopka, po izčrpanju teh pravnih sredstev pa ima v primeru, če meni, da gre teh postopkih za kršitev ustavnih pravic za kršitve ustavnih pravic, ustavno pritožbo pred ustavnim sodiščem.

    Pritožnica v bistvu uveljavlja kršitve ustavnih pravic, ki naj bi ji šele nastale, zato so vse te njene navedbe zgolj hipotetične, pa tudi če bodo te kršitve dejansko nastale, bo imela, kot je to že navedeno, za njihovo varstvo še vedno na voljo pravna sredstva v odprtem postopku pred pravdnim sodiščem ali pa glede na to, da uveljavlja pretežno kršitev osebnostnih pravic, njihovo odpravo v skladu 134. členom Obligacijskega zakonika. V zvezi z zatrjevanimi kršitvami osebnih podatkov pa ima pritožnica sodno varstvo, poleg v postopku pred pravdnim sodiščem, tudi na podlagi ZVOP-1 (34. člen), to pa pomeni samostojno sodno varstvo v upravnem sporu, zato sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu ni potrebno.
  • 75.
    VSRS Sklep X Ips 84/2016
    23.3.2016
    UPRAVNI SPOR - KMETIJSTVO - JAVNI RAZPISI
    VS1015526
    ZUS-1 člen 83, 83/2-1.
    dovoljenost revizije – ni vrednostni spor – neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpisi - zavrnitev vloge zaradi neizpolnjevanja pogojev za odobritev
    V fazi, na katero se nanaša sporna odločba, je šlo torej za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na javni razpis, ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja iz evropskih sredstev in iz proračuna RS. Odločanje se je torej nanašalo na pravico do pridobitve sredstev oziroma do sofinanciranja, kar pa ni pravica, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
  • 76.
    VSRS Sklep I Kr 39962/2011-107
    23.3.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007893
    ZKP člen 35, 35/1.
    prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi – videz nepristranskosti
    Okoliščina, da so v predmetni kazenski zadevi oškodovanci trije višji sodniki Višjega sodišča v Ljubljani, bi utegnila okrniti videz nepristranskega sojenja.
  • 77.
    VSRS Sklep X Ips 55/2016
    23.3.2016
    UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
    VS1015504
    ZUS-1 člen 83, 83/2. ZUstS člen 44.
    dovoljenost revizije - davki - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - zavrženje revizije
    Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu. Revident ni konkretno, jasno in določno izpostavil pravnega vprašanja, ki je pomembno po vsebini zadeve in glede katerega pričakuje stališče Vrhovnega sodišča, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
  • 78.
    VSRS sodba VIII Ips 17/2016
    22.3.2016
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VS3006857
    ZJU člen 16. OZ člen 86.
    javni uslužbenec - pogodba o zaposlitvi - zagotavljanje pravic, ki niso predvidene z zakonom ali kolektivno pogodbo

    Določba tretjega odstavka 16. člena ZJU pomeni, da delodajalec javnemu uslužbencu (tudi v pogodbi o zaposlitvi) ne sme zagotavljati pravic, ki sploh niso predvidene z zakonom, podzakonskimi predpisi ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva.

    Višina dogovorjene odpravnine ni imela podlage v zakonu, kolektivni pogodbi ali podzakonskem predpisu, zato tožena stranka, ne le da takšne višje odpravnine ni bila dolžna izplačati, temveč, glede na povsem jasno zakonsko določbo tretjega odstavka 16. člena ZJU, tega tudi ni smela storiti.

  • 79.
    VSRS sodba VIII Ips 283/2015
    22.3.2016
    DELOVNO PRAVO
    VS3006688
    ZDR-1 člen 13, 77, OZ člen 39.
    nezakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi - vrnitev delavca na delo po pravnomočni sodbi - sprememba pravnomočne sodbe na revizijskem sodišču - podlaga pogodbe o zaposlitvi
    Ker je novo pogodbo o zaposlitvi s tožnico sklenila zaradi izvršitev prejšnje drugačne pravnomočne sodbe, je toženka tožnico po prejemu sodbe revizijskega sodišča zaradi odpadle podlage sklenitve pogodbe o zaposlitvi lahko odjavila iz zavarovanja, delovno razmerje pa ji v vmesno obdobju priznala le za čas opravljanega dela po pogodbi o zaposlitvi.
  • 80.
    VSRS sodba VIII Ips 295/2015
    22.3.2016
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VS3006686
    ZSPJS člen 13, 19, 19/1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja, Aneks člen 3.
    dopuščena revizija - imenovanje v višji naziv - uvrstitev v plačni razred - javni uslužbenci - visokošolski učitelji

    Za tožnico imenovanje v višji naziv, kljub napredovanjem v prejšnjem nazivu, ne pomeni uvrstitve v isti ali nižji plačni razred. Tožnica je bila pred imenovanjem v naziv redna profesorica uvrščena v 47. plačni razred v nazivu izredna profesorica. Za visokošolskega učitelja je z nazivom redni profesor je v kolektivni pogodbi dejavnosti določen kot osnovni 50. plačni razred (sicer pa razpon med 50. in 55. plačnim razredom). Ta plačni razred torej ni isti ali nižji, kot je bil plačni razred pred imenovanjem v naziv redna profesorica.

  • <<
  • <
  • 4
  • od 11
  • >
  • >>