Upoštevati je treba, ali gre za zavrnitev dokaznih predlogov v teku rednega pravdnega postopka ali v zvezi z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka. Pravica do izvedbe dokazov oz. pravica do obnove postopka zaradi novih dokazov je v tem okviru bolj omejena. Dopustno je, da sodišče ob odločanju o dovolitvi obnove postopka tudi oceni dokazno moč dokazov, na katere se opira predlog za obnovo postopka.
Če se zahteva obnova postopka po 10. točki 394. člena ZPP, je utemeljenost predloga odvisna od uspeha dokazovanja, da bi bila lahko na podlagi novih dejstev ali novih dokazov izdana za predlagatelja ugodnejša odločba od tiste, s katero je bil postopek pravnomočno končan. Gre torej za primerjavo novih dejstev in dokazov ter v rednem postopku ugotovljenega dejanskega stanja.
Izredno pravno sredstvo obnove postopka predstavlja poseg v pravnomočnost kot element pravnega varstva, zaradi česar je potreben ožji pristop s skrbno presojo tehtnosti oziroma dokazne moči novega dokaza. Na temelju pravil logičnega mišljenja in splošnih življenjskih izkušenj iz dokumentacije, ki govori o toženkinem ukvarjanju z alternativnimi vedami oziroma mejnimi znanostmi, ni mogoče zaključiti, da navedena dejavnost že sama po sebi dokazuje neprimernost toženke za vzgojo in varstvo mladoletnih otrok. Še manj to velja v primerjavi z ugotovitvijo rednega postopka o toženkini sposobnosti in primernosti za vzgojo in varstvo otrok.
ZUS člen 4, 4/1.ZZZDR člen 106, 106/1. ZZZDR-C člen 39, 39/1, 39/2.
razmerja med starši in otroci - pravica do osebnih stikov - pravni interes za tožbo - pristojnost
Glede na to, da bo odločba tožene stranke postala pravnomočna šele s tem sklepom, torej po uveljavitvi ZZZDR-C, se bo postopek nadaljeval pred okrožnim sodiščem, to pa je stanje, ki ga tožnica izrecno želi.
neupravičena pridobitev - premoženjska razmerja med zakonci - odpadla podlaga za vlaganje v posebno premoženje zakonca - skupni dolgovi
Revizijske trditve o drugačni vrednosti toženkinega posebnega premoženja, o neobstoju njenega soglasja za odmero njeni sestri za odpoved nujnemu deležu in o drugačnem času posojil pomenijo v revizijski fazi postopka nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - rok za uveljavljanje preživnine - prenehanje življenjske skupnosti
Upravičeni zakonec mora najkasneje v roku enega leta po prenehanju življenjske skupnosti s tožbo zahtevati od drugega zakonca preživnino, sicer to pravico izgubi.
delitev skupnega premoženja zakoncev - vlaganje zakoncev v premoženje tretje osebe - načelo enotnosti skupnega premoženja
Odločilna okoliščina je, da tožeča stranka ni vlagala v premoženje zakonca, marveč v premoženje tretje osebe (toženčeve matere). Za presojo takšnega razmerja pa je treba uporabiti zgoraj navedena splošna pravila civilnega prava in ne posebna pravila, ki se nanašajo na razmerja med zakoncema.
Načelo enotnosti skupnega premoženja predpostavlja, da je prispevek zakonca k skupnemu premoženju enak na vseh posameznih stvareh oziroma pravicah, ki sestavljajo skupno premoženje.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - vzgoja in varstvo otrok - dodelitev otroka - materialni pogoji za bivanje
Boljši materialni pogoji za bivanje otroka pri enem od razvezanih staršev ne morejo prevladati nad pogoji čustvene, psihološke in socialne narave pri drugem od staršev, pri katerem otrok že živi (5/a člen in 3. odstavek 105. člena ZZZDR).
stiki med starši in otroki - ZUS-1 - revizija - bistvena kršitev določb postopka - glavna obravnava
Če tožnik v tožbi predlaga glavno obravnavo, pri čemer pa ne navaja nobenih relevantnih dejstev in dokazov, ki jih ne bi ugotovil že upravni organ v upravnem postopku, to, da sodišče kljub tožnikovemu predlogu ni opravilo glavne obravnave, ni vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Zato uveljavljana kršitev določb postopka iz 2. odstavka 75. člena ZUS-1 ni podana.
stiki med starši in otroki - ZUS-1 - revizija - bistvena kršitev določb postopka - glavna obravnava
Izdaja sodbe brez glavne obravnave sama zase ni revizijski razlog. Ta razlog je podan le, če sodišče izda sodbo brez glavne obravnave v nasprotju z določbami ZUS-1. Odločitev sodišča brez glavne obravnave ni v nasprotju z ZUS-1, če stranka navaja nova dejstva in nove dokaze, ki jih sodišče ne more upoštevati.
Medtem ko v pravdni zadevi II Ips 391/2000 zbrano procesno gradivo, vključno z ugotovljenim dejstvom, da imata pravdni stranki v skupni lasti stanovanjsko hišo, ni omogočalo sklepa o minimalni socialni varnosti oziroma preskrbljenosti tožene stranke v bodoče, je mogoče takšen zaključek v obravnavani zadevi napraviti na podlagi nespornega dejstva, da sta pravdni stranki stanovanjsko hišo v Idriji prodali za 240.000 DEM, od česar je toženki pripadlo 120.000 DEM.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja - višina preživnine za mladoletnega otroka - težke socialne razmere - zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe preživljanca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravilo o porazdelitvi preživninskega bremena (129. in 129.a člen člen ZZZDR) ne gradi na metodi matematičnega izračuna, marveč skuša zagotoviti vrednotno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi obeh staršev in potrebami otroka oz. več otrok. Med temi dejavniki je podana soodvisnost: večje ko so zmožnosti staršev, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti (od tistih najbolj primarnih in nujnih do onih, ki predstavljajo otrokove nematerialne potrebe in nazadnje celo potrebe po prostočasnih aktivnostih). Soodvisnost pa učinkuje seveda tudi v nasprotni smeri: če so trenutno razpoložljiva sredstva, ki jih imajo starši na voljo za izpolnjevanje preživninske obveznosti, glede na otrokove potrebe (pre)majhna, morajo starši v okviru svojih zmožnosti vložiti več truda, da lahko zadovoljijo otrokove potrebe. Zahteva po trudu pa pada premosorazmerno z lestvico potreb (od najbolj nujnih do manj nujnih). V tem vrednotnem trikotniku ni nihče objekt, marveč je treba upoštevati dostojanstvo vseh oseb (ne le otrok, marveč tudi staršev), a vendar je osnovno načelo družinskega prava varstvo otrokovih koristi.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - ureditev stikov - koristi otroka
Napačno je revizijsko stališče, da bi se morali stiki izvajati tako, da bi otrok prišel k očetu in ne obratno. Ker je treba pri urejanju stikov upoštevati predvsem korist otroka, je logično, da pride toženec po njega in ne obratno (ko bi moral otrok iskati očeta - in ga ob morebitni zadržanosti ali zamudi čakati). Tu ne gre za favoriziranje mater, kot očita revident, pač pa za favoriziranje otroka.
izvedenec - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - vzgoja in varstvo otrok - dodelitev otroka - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - neformalni razgovor z otrokom
Po prepričanju revizijskega sodišča je izvedenec klinično psihološke stroke kot strokovno usposobljena oseba primernejši za ugotavljanje želja in nagibov še niti sedemletnega otroka kot pa sodišče, ki s takim znanjem (praviloma) ne razpolaga, zato je sodišče prve stopnje ravnalo v otrokovo korist, ko tedaj šest in pol - letnega otroka ni vabilo na neformalni razgovor, pač pa je otrokovo mnenje obravnavalo v okviru ugotovitev in zaključkov izvedenca. S tem je bila tudi otroku zagotovljena možnost vplivati na odločitev sodišča. V nasprotju s koristmi otroka bi bilo, če bi se ga še dodatno obremenjevalo, utrujalo in izpostavljalo še bolj, kot ga je izpostavila že sama razveza pravdnih strank, njuna dejanska ločitev in njuni skrhani odnosi. Prav tako ni v korist otroka izpostavljanje psihičnim pritiskom in občutkom, da s svojimi izjavami neposredno vpliva na to, komu ga bo sodišče dodelilo. Zagotavljanje otrokove koristi je temeljno vodilo za ravnanje in postopanje, ki zadeva otroka in velja tako za starše kot tudi za sodišče, upoštevati pa jo je potrebno v vseh primerih, v katerih je otrok udeležen, ne glede na to, ali je v normi, ki razmerje ureja, to izrecno poudarjeno ali ne.
razveza zakonske zveze - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - preskrbljenost zakonca
Bistvena za odločitev v tej zadevi je ugotovitev, da ima toženka dovolj sredstev za življenje, saj je leta 2001 sklenila izročilno pogodbo s svojim sinom ter si tako pogodbeno zagotovila tudi kritje tekočih življenjskih potrebščin. Pri tem ne gre za to, da bi se s pogodbo izključila tožnikova zakonska obveznost preživljanja toženke; dejstvo, da ima toženka zagotovljeno preskrbo pri sinu, pomeni, da ni brez sredstev za življenje in da zato ni izpolnjen pogoj, ki ga 81. čl. ZZZDR določa za uveljavljanje preživnine enega zakonca nasproti drugemu.
zahteva za varstvo zakonitosti - odstop od sporazumnega predloga za razvezo zakonske zveze v primeru smrti enega zakonca - umik predloga
Do ustavitve postopka zaradi odstopa enega od zakoncev od vloženega predloga za sporazumno razvezo zakonske zveze lahko sicer pride brez privolitve drugega zakonca, vendar v situaciji, ko zakonska zveza še vedno obstoji. V primeru pa ko je zakonska zveza po določbi 63. člena ZZZDR zaradi smrti enega od predlagateljev prenehala, umik predloga, ki ga je podala predlagateljica B. B., torej pravno ni upošteven, ker zakonske zveze z A. F. od trenutka njegove smrti dalje ni več. Določba drugega odstavka 418. člena ZPP pa daje dedinji umrlega zakonca pravico, da v šestih mesecih sproži postopek z zahtevkom, naj sodišče ugotovi, da je bil sporazumni predlog za razvezo zakonske zveze utemeljen. V tem obsegu se zato ni bilo treba ukvarjati z določbami 205. in 208. člena ZPP, ki se nanašajo na prekinitev postopka zaradi smrti stranke.
delitev skupnega premoženja - pojem dela v zakonski zvezi - ugodnost privatizacijskega odkupa stanovanja
Upoštevati je treba celoto skupnega premoženja, za katerega načeloma velja enovit pristop. V tej zadevi sta se tako tožnik kot toženka strinjala, da je njun delež na skupnem premičnem premoženju iz tožbenega in tudi nasprotnega tožbenega zahtevka enak. Ustaljeno sodišče sodne prakse je, da ugodnosti privatizacijskega nakupa po prejšnjem SZ ni mogoče šteti v korist samo enega od zakoncev, pač pa obeh. Prav na teh ugodnostih pa temelji tožničina teza, da hiša ni skupno premoženje, ker je bila kupnina zanjo in tudi nizka kupnina za stanovanje pokrita s kupnino naslednjega kupca stanovanja. Tako izhodišče je zmotno, saj tudi sestava same finančne konstrukcije in njena izvedba pomeni eno od različnih oblik aktivnosti zakonca pri pridobivanju premoženja v času trajanja zakonske zveze.
ZZZDR člen 180, 180/3, 185, 185/1.ZPP člen 78, 98, 112.
skrbništvo nad mladoletno osebo - pooblastilo skrbnika za vložitev tožbe - odobritev procesnega dejanja s strani centra za socialno delo - zavrženje tožbe
Skrbništvo ima med drugim tudi namen, da se zavarujejo premoženjske in druge pravice in koristi oseb (v tem primeru otroka), ki so pod skrbništvom (tretji odstavek 180. člena ZZZDR). Po določbi prvega odstavka 185. člena ZZZDR center za socialno delo lahko odloči, da osebi pod skrbništvom ne bo postavil skrbnika, ampak bo sam opravljal to dolžnost. Iz določb ZZZDR, ki se nanašajo na skrbništvo in na vlogo Centra za socialno delo pri postavljanju skrbnika, nedvomno izhaja poudarjena kontrolna funkcija, ki jo Center za socialno delo opravlja. Ker ima Center za socialno delo, ki ima po omenjeni določbi prvega odstavka 185. člena ZZZDR celo pravico, da osebi pod skrbništvom ne bo postavil skrbnika, ni sprejemljiva toga razlaga. po kateri ne bi smel sam odobriti vložitve tožbe zaradi varovanja otrokovih premoženjskih koristi, posebej v obravnavanem primeru, ko skrbnica ni pravočasno podpisala pooblastila odvetniku.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema - sklepanje pravnih poslov med izvenzakonskima partnerjema - posojilo - kogentne norme ZZZDR - skupno in posebno premoženje
Sklepanje pravnih poslov med zakoncema (in torej tudi med konkretnima pravdnima strankama) načeloma sicer res ne pozna omejitev, vendar pa je pri tem treba upoštevati kogentne določbe ZZZDR o premoženjskih razmerjih med zakonci in pravni naravi skupnega premoženja.
razmerja med starši in otroki - časovne meje pravnomočnosti - dolžnost preživljanja otrok - višina preživnine
Toženkina trditev, da si bo morala najti najemno stanovanje in zanj plačevati najemnino, v tem postopku ni pravno pomembna. Gre namreč za predvidevanja, na podlagi katerih ni mogoče prepričljivo sklepati niti, kdaj se bo toženka odselila, niti kakšni stroški bodo s tem povezani. Če bo do spremembe okoliščin, na podlagi katerih je sedaj določena preživnina, res prišlo, bo to lahko kvečjemu podlaga za spremembo sedaj določene preživnine (132. člen ZZZDR).
Na odločitev o višini preživninske obveznosti ne morejo vplivati medsebojna ravnanja staršev glede plačevanja stroškov za telefon, elektriko in podobno.
izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost – pogoji za dedovanje – obstoj ekonomske skupnosti
Tožnica je ohranila dom in bivanjsko samostojnost v svojem stanovanju, čeprav s preselitvijo k očetu tožencev ne bi izgubila nepremičnine ali utrpela kakršnegakoli ekonomskega prikrajšanja (temveč kvečjemu nasprotno), enako pa je veljalo obratno tudi za očeta tožencev – kar posledično nujno izključuje tudi obstoj z načinom bivanja povezanih elementov ekonomske skupnosti, medtem ko kakšni drugi pravno relevantni elementi za njeno morebitno vzpostavitev niso bili ugotovljeni.