odškodninska odgovornost - zasebno varovanje - uporaba prisilnih ukrepov - načelo sorazmernosti - pretep večih oseb - presoja zakonitosti ukrepa - pridržanje osebe - dovoljena samopomoč - ravnanje varnostnika - kdaj je podana krivda - delo varnostnikov
Uslužbenci (varnostniki) tožene stranke niso ravnali tako, da bi tožnik zaradi tega utrpel škodo, ki bi jo povzročili namenoma ali iz malomarnosti. Njihovo ravnanje je bilo skladno s predpisi, ki urejajo področje glede ukrepov in dolžnosti varnostnikov.
kupoprodajna pogodba - izpolnitev pogodbe - zahtevek na izpolnitev pogodbene obveznosti - izročitev stvari - pogodbeni temelj - odstop od pogodbe - nepravočasna izpolnitev nedenarne obveznosti - sprememba pogodbe - ugovor zastaranja - zastaranje zamudnih obresti
Pogodbena stranka namesto pogodbeno dogovorjene izročitve stvari ne more zahtevati denarne protivrednosti te stvari, ne da bi bodisi odstopila od pogodbe in zneska zahtevala kot odškodnine bodisi da bi v soglasju s pogodbeno stranko spremenila pogodbeno obveznost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00004404
URS člen 125. OZ člen 198, 346, 347, 347/1. SPZ člen 19, 19/1, 37, 37/1, 96. ZPP člen 154, 154/2, 158, 158/1, 254, 254/3, 286, 286/4, 339, 339/2, 339/2-14.
kategorizacija občinskih cest - dejanska razlastitev - nastanek javnega dobra - cesta - neupravičena pridobitev - neupravičena uporaba tuje stvari - splošni petletni zastaralni rok - uporabnina - višina uporabnine - prekluzija dokazov - dokaz z novim izvedencem
S toženkino neustavno kategorizacijo sporne javne poti, na podlagi katere je postala pot po tožnikovi nepremičnini javno dobro, je prišlo do t. i. dejanske razlastitve tožnika. Da lahko razlastitveni zavezanec v takem primeru uveljavlja nadomestilo koristi po 198. členu OZ, je že uveljavljeno stališče v sodni praksi.
nasprotje med izrekom in razlogi sklepa - krivdno povzročeni stroški - preložitev glavne obravnave - navedba datuma
Utemeljeno pritožnik uveljavlja v pritožbi navedeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki jo ugotavlja v nerazumljivosti izreka, saj obstaja očitno nasprotje med tem, kar je zapisano v izreku in tem kar je navedeno v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje v izreku navaja datum glavne obravnave 11. 1. 2014, v obrazložitvi pa 11. 1. 2016. Pritožnik ima prav, da takšnega izreka ni moč preizkusiti, po drugi strani pa takšen sklep tudi ne more postati po pravnomočnosti izvršljiv. Izvršljiv postane le pravilen izrek.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00004977
OZ člen 190, 631, 1035. ZFPPIPP člen 246.
javno naročilo gradenj - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika - neposredna terjatev podizvajalca - zapadlost terjatve - ugovori naročnika - koneksnost terjatev - napake stvari - neupravičena pridobitev - nakazilo (asignacija) - začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem - pravne posledice začetka stečajnega postopka
Pripoznava je enostranska izjava volje dolžnika. To pomeni, da lahko le sopogodbenik, do katerega ima podizvajalec terjatev, to terjatev pripozna (v tem primeru glavni izvajalec). Naročnik oziroma nadzornik naročnika (oseba, ki na strani naročnika nadzira izvajanje del) zato ni tisti subjekt, ki bi lahko pripoznal terjatev podizvajalca, saj z njim ni v neposrednem pogodbenem odnosu.
Naročnik (tj. tožena stranka) se zahtevku lahko upira z uveljavljanjem ugovorov iz pogodbenega razmerja med njim in podjemnikom (glavnim izvajalcem). Te ugovore lahko naročnik uveljavlja v okviru presoje obstoja in dospelosti terjatve kot ene izmed ostalih predpostavk za utemeljenost zahteve iz 631. člena OZ.
Priznanja neposrednih zahtevkov podizvajalcev ni mogoče širiti tako, da bi se ti lahko izplačevali iz vsote, ki jo naročnik dolguje podjemniku za katerokoli delo.
ZD člen 10, 10/1, 10/2, 11, 11/1, 14, 14/1, 15, 15/1, 210, 210/1, 213, 213/1. ZZZDR člen 12, 12/2.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva - obstoj zunajzakonske skupnosti - manj verjetna pravica
Če kdo v zapuščinskem postopku uveljavlja, da je dedič in svojo dedno pravico utemeljuje z zunajzakonsko skupnostjo z zapustnikom, je treba obstoj te skupnosti ugotavljati v zapuščinskem postopku. Če bodo sporna dejstva, od katerih je odvisna presoja o obstoju zunajzakonske skupnosti (vključno z dejstvi, ki so ovira, da bi bila taka skupnost pravno priznana) bo potrebna napotitev na pravdo. Zapuščinsko sodišče bo na pravdo napotilo preživelega zunajzakonskega partnerja z zahtevkom na ugotovitev, da mu pripada dedna pravica oziroma da je zapustnikov zakoniti dedič, če bo glede na razpoložljive podatke štelo njegovo pravico za manj verjetno
OZ člen 15, 51, 54, 74, 75, 289, 341, 341/1, 364, 364/2, 766, 778. ZIZ člen 15, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-3. ZPP člen 337, 337/1.
sklenitev pogodbe - soglasje volj - pooblastilo za sklenitev pogodbe - obstoj pooblastila - pooblastilno razmerje - obstoj pooblastilnega razmerja - mandatna pogodba - pripoznava dolga - zastaranje - odpoved zastaranju - pretrganje zastaranja - zavarovanje s predhodno odredbo - predhodna odredba - več predhodnih odredb - verjetna nevarnost za uveljavitev terjatve - domnevana nevarnost - pritožbene novote
V zvezi z institutom pripoznave dolga je sodna praksa že zavzela stališče, da je pri razlagi izjave volje glede na njen namen, tj. začasna odvrnitev upnika od sodnega uveljavljanja terjatve, treba oceniti, ali se dolžnikova izjava, kadar (vse) njeno sporočilo ni zajeto z besedami, glede na okoliščine, v katerih je dana, navzven kaže kot jasen izraz dolžnikove volje, da priznava dolg. Pri presoji ni odločilno, kako dolžnik sam vidi svojo izjavo, temveč kako je izjava (objektivno) videti.
Za izdajo predhodne odredbe upniku ni potrebno izkazati ravnanj dolžnika, zaradi katerih bo uveljavitev terjatve verjetno onemogočena ali precej otežena, temveč zadostuje že verjeten izkaz bodoče objektivne nevarnosti za njeno uveljavitev.
ZFPPIPP člen 56, 290, 290/4, 373, 373/2, 373/3, 380, 380/4, 380/5, 380/6. ZDDV-1 člen 73, 89, 89/7.
končanje stečajnega postopka - sklep o končanju stečajnega postopka - končna razdelitev - razdelitvena masa - osnovna sredstva - stranke glavnega postopka - družbenik stečajnega dolžnika - predlog za prenos preostanka stečajne mase - procesna legitimacija - vračilo preveč plačanega davka - obračun davka - rok za vračilo ddv - sodni depozit
Ker namerava upravitelj eventualni preostanek osnovnih sredstev in presežek DDV-ja prenesti na družbenike, je po oceni sodišča druge stopnje treba družbeniku (smiselno kot upniku) priznati procesno upravičenje za vložitev pritožbe zoper sklep o končanju stečajnega postopka.
Z novelo ZFPPIPP-C so bila določena posebna pravila za položaj, v katerem stečajni dolžnik pridobi na podlagi obračuna DDV terjatev do države, država pa mu vrne preveč plačan davek po njegovem izbrisu iz sodnega registra.
V takšnih primerih pridobi stečajni dolžnik s potekom roka za vračilo davka terjatev do države, ki bi morala biti del stečajne mase.
Nakazilo vračila preveč plačanega davka je mogoče samo v dobro računa sodišča za sodne depozite.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00003866
OZ člen 174, 174/1, 179, 943, 943/1.
pravična denarna odškodnina - ao+ zavarovanje - posledice prometne nezgode - motorist - povrnitev nepremoženjske škode - huda telesna poškodba - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - povrnitev premoženjske škode - tuja nega in pomoč - pomoč družinskih članov - potni stroški - materialni stroški - zamuda pri izplačilu zavarovalnine - nezgodno zavarovanje
Tožnik je iz naslova nepremoženjske škode, ki jo je kot motorist utrpel v prometni nesreči, upravičen do odškodnine v višini 42.000,00 EUR (odškodnina zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem 20.000,00 EUR, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 20.000,00 EUR, duševne bolečine zaradi skaženosti 2.000,00 EUR), kar predstavlja 40 neto plač v času sojenja in predstavlja pravično denarno odškodnino.
Tožnik je v obdobju štirih mesecev potreboval eno uro tuje pomoči na dan. Ocena obsega pomoči je ustrezna, prav tako vrednost pomoči 5 EUR na uro za nekvalificirano pomoč družinskih članov. Zaključek, da pomoč, ki so jo tožniku nudili njegovi bližnji v zvezi z nakupovanjem in pri gospodinjskih opravilih, predstavlja običajno pomoč, predstavlja materialnopravni zaključek.
odločanje o sporu o pristojnosti - gospodarski spor - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta - sporazum o krajevni pristojnosti
V obravnavani zadevi sta obe pravdni stranki gospodarski družbi, tožeča stranka pa vtožuje plačilo zneska 36.524,83 EUR. Ugotovitev Okrajnega sodišča v Kranju, da je za sojenje v obravnavani zadevi pristojno okrožno sodišče in ne okrajno, je torej pravilna. Ker ima tožena stranka sedež družbe v sodnem okraju Okrožnega sodišča v Kranju, je po pravilih o splošni krajevni pristojnosti to krajevno pristojno za sojenje.
OZ člen 311, 312. ZIZ člen 38, 38/5, 38/6, 55, 55/1, 55/1-8, 58, 58/4.
ugovor pobota - materialno pravni pobot - pogoji za pobot terjatev - likvidna terjatev - kdaj pobot nastane - izvršilni stroški
Iizvršilno sodišče v izvršilnem postopku, ko odloča o ugovoru pobotanja nejudikatne terjatve, ne presoja samo pogojev zapadlosti in istovrstnosti pobotavanih terjatev, temveč tudi, ali je v pobot uveljavljena terjatev likvidna - to je obstoječa (dolžnik namreč lahko pobotava le obstoječo terjatev). Terjatev pa je v izvršilnem postopku lahko likvidna le takrat, ko je izkazana z enako močno listino, kot jo ima upnik za svojo terjatev (torej z izvršilnim naslovom), ali pa če ni sporna. Izvršilno sodišče sodbo le izvršuje, izvršilni postopek pa je namenjen prisilni izterjavi terjatve.
Sodišče s tem, ko se je oprlo na upnikovo nasprotovanje pobotu nejudikatne terjatve, ni storilo absolutno bistvene kršitve določb postopka. O tem vprašanju namreč ni bilo niti pristojno razpravljati, zato je dolžnikovo mnenje o upnikovemu odgovoru brezpredmetno. Zato učinkuje pobot samo od tistega dne dalje, ko ga je dolžnik v izvršbi uveljavil.
Odločitev o stroških ni matematična operacija temveč uporaba materialnega prava, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da vsaka stranka krije svoje stroške ugovornega postopka, pravilna. Da pa je dolžnik uspel le v manjšem obsegu, iz zgoraj povedanega in obsega obrazložitve obeh sodnih odločb nikakor ni mogoče zaključiti.
Bistvo pritožbe je zmotna uporaba materialnega prava. Hipotekarni dolžnik dvanajst let ni poskrbel za vpis lastninske pravice na nepremičnini nanj, zato ne more sedaj upnik kriti dolžnikovih stroškov, ki so nastali zaradi malomarnega ravnanja hipotekarnega dolžnika.
Upnik se je dolžnikovemu ugovoru upiral, navajal vsebinske razloge, zakaj je dolžnikov ugovor neutemeljen. Sodišče prve stopnje je tudi upoštevalo, da je dolžnik skušal nastalo situacijo rešiti po mirni poti že pred vložitvijo ugovora, vendar neuspešno.
V tožbi mora biti navedeno toliko dejstev, da je možna jasna identifikacija zahtevka in njegova ločitev od morebitnih drugih zahtevkov, na primer, za katero obdobje so bili izdani računi, katere storitve so z njimi obračunane.
Izdani račun je res verodostojna listina, ni pa tudi pravna podlaga za plačilo. V dvostranskih obveznostih se praviloma ena stranka zaveže nekaj storiti, druga pa ji zato plača. Račun je le izkaz višine zahtevanega plačila, ki se izstavi na podlagi pravne podlage, ne pa pravna podlaga, to je praviloma dvostranska pogodba.
Sodišče lahko pogodbeno pravno podlago (na primer način obračuna storitve) upošteva le na podlagi zatrjevanja strank, saj bi sicer uporaba pogodbenega prava sodišča brez (ustreznih) trditev ene od strank v odločitvi sodišča pomenila presenečenje za nasprotno stranko, ki se zoper te trditve ni imela možnosti izjasniti.
V prvem odstavku 17. člena Pogodbe je jasno in izrecno navedeno, da se v zavarovanje plačila svojih denarnih obveznosti lizingojemalec zavezuje lizingodajalcu izročiti 8 bianko menic ter poroštveno izjavo poroka in plačnika. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno iskati namena pogodbenih strank pri sklenitvi pogodbe, saj slednji izhaja iz same Pogodbe, Poroštvene in Menične izjave, katere je tožena stranka podpisala in se z njenimi vsebinami strinjala.
Tožena stranka ne more koristiti izgovorov glede pravne neukosti in se z ravnanjem kot ga predstavi (da je zaupala tožeči stranki in brez temeljitega pregleda podpisala pogodbo) rešiti odgovornosti, katero je prevzela s podpisom Pogodbe.
Po prvem odstavku 23. člena ZGD-1 registrski organ zavrne predlog za vpis firme v register, ki je v nasprotju z določbami tega poglavja (poglavje ZGD-1 o firmi - členi 12-28) ali ki se ne razlikuje jasno od že registriranih firm in imen drugih subjektov v Republiki Sloveniji. To pa pomeni, da registrsko sodišče ne presoja le razlikovanja predlaganega vpisa firme od že registriranih firm drugih subjektov v Republiki Sloveniji, pač pa tudi, ali je v skladu z drugimi določbami ZGD-1 o firmi.
Določba prvega odstavka 23. člena ZGD-1, ki zapoveduje sodišču preizkus predlagane firme v sodni register skladno z določbami ZGD-1 o firmi, in določba drugega odstavka 23. člena ZGD-1, ki družbi, ki meni, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme, znamke ali neregistriranih znakov, ki uživajo varstvo po predpisih, ki urejajo znamke, omogoča vložitev tožbe na opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odškodnino, se ne izključujeta ampak dopolnjujeta. Sodišče pri opravi preizkusa, kot mu ga nalaga prvi odstavek 23. člena ZGD-1, namreč ne more presojati vseh možnih pojavnih oblik sorodnosti in s tem zamenljivosti firm družbe s firmo druge družbe, zato je družbi omogočeno pravno varstvo njene firme tudi po drugem odstavku 23. člena ZGD-1. Zato je pravilno pritožbeno stališče, da možnost vložitve tožbe po drugem odstavku 23. člena ZGD-1, presoje varstva firme po prvem odstavku 23. člena ZGD-1 že v registrskem postopku ne izključuje.
Pritožba ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je na strani preživninskega zavezanca (tožnika) prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin zaradi njegove bolezni, zaradi katerih se je obseg njegovih preživninskih potreb bistveno povečal, zato je treba znova ugotoviti potrebe preživninskega upravičenca in zavezanca, ob upoštevanju zmožnosti zavezanca.
Temeljno pravilo je, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, povrniti nasprotni stranki stroške postopka. Tožeča stranka uspe tudi, če tožena stranka pripozna terjatev.
Če je terjatev priznana v postopku poenostavljene prisilne poravnave, je takšno ravnanje dolžnika (priznanje terjatve) vsebinsko enako kot pripoznava zahtevka. Posledica priznanja terjatve v postopku poenostavljene prisilne poravnave je torej ta, da je potrebno tožbo zavreči, saj je tožeča stranka s svojim zahtevkom uspela. Zoper takšen, z vidika tožeče stranke naključen dogodek, se tožeča stranka niti ne more braniti, k njemu tudi sicer ne prispeva nič.
ZPP člen 9, 11, 318, 318/1, 318/1-2, 318/1-3, 318/1-4, 337, 337/1. OZ člen 637, 639, 639/1, 639/3. ZDDV-1 člen 76a.
zamudna sodba - nasprotje med trditvami in dokazi - podjemna pogodba - odprava napak po drugem izvajalcu - stroški odprave napak - zloraba procesnih pravic - odgovor na tožbo - obrnjena davčna obveznost - mediacija
Za izdajo zamudne sodbe zadošča, da tožbi priloženi dokazi ne nasprotujejo v tožbi navedenim dejstvom.
Nadalje je treba pri odpravi napak upoštevati, da za oceno potrebnih stroškov za odpravo napake niso odločilne pogodbeno dogovorjene cene (višina plačila), temveč je treba izhajati iz pravice naročnika, da napake, ki jih ni odpravil podjemnik, odpravi hitro in zanesljivo. Pogosto in logično je namreč, da je treba za odpravo napake odpraviti tudi dela, ki ne bi bila potrebna, če bi podjemnik delo opravil brez napak.
Tožeči stranki ni mogoče očitati nikakršne zlorabe procesnih pravic, tožena stranka je imela namreč vso možnost in pravico, da se zoper tožbeni zahtevek brani z vložitvijo odgovora na tožbo, česar ni storila. Ker je opustila svoje procesne pravice, obstoja dogovora o umiku tožbe pa ni dokazala, ne more posledic le-tega naprtiti tožeči stranki s sklicevanjem na zlorabo njenih procesnih pravic.
Če bi šlo za "običajno" davčno obveznost, bi ga H d. o. o. kot izvajalec zaračunala tožeči stranki v plačilo, v primeru obrnjene davčne obveznosti, pa bo morala tožeča stranka davek plačati neposredno davčnemu organu, zato je za odpravo napak upravičena do celotnega vtoževanega zneska (z DDV).
ZSReg člen 19, 23, 23/1, 26, 30, 30/1. ZPP člen 145, 145/3.
predlog za vpis v sodni register - ustanovitev zavoda - vročanje - dopolnitev vloge - pritrditev na sodno desko
Kadar vročitve ni mogoče opraviti, ker oseba, ki bi ji bilo treba vročitev opraviti, kljub obvestilu pooblaščenega delavca poštne pošiljke ne dvigne, se po 26. členu ZSReg vročitev opravi z nabitjem na sodno desko. Tako je navedeno pošiljko sodišče nabilo na sodno desko 15. 6. 2017. Vročitev velja za opravljeno po preteku osmih dni, odkar je bilo pisanje pritrjeno na sodno desko. Tako se pokaže kot neutemeljen pritožbeni očitek, da odredba sodišča predlagatelju ni bila vročena in da mu zato ni bila dana možnost za dopolnitev vloge skladno s 30. členom ZSReg.
pogodbeno materialno pravo - navedba dejstev - sodba presenečenja za stranke - podnajemna pogodba
Za pogodbeno materialno pravo je bistveno, da nanj sodišče prve stopnje ne pazi po uradni dolžnosti in mora stranka (stranki), če želi, da bo sodišče sporno razmerje presojalo po konkretnih pogodbenih določilih, to ustrezno konkretizirati skozi trditve, saj je ugotavljanje vsebine pogodbenih določil dejansko vprašanje, ugotavljanje dejstev pa je podvrženo procesnim pravilom.
Ker je sodišče prve stopnje presojalo sporno razmerje po pogodbah, glede katerih sta pravdni stranki podali le omejene trditve ali pa sploh ne, je s tem napačno uporabilo materialno pravo in zmotno ugotovilo dejansko stanje in drži pritožbena trditev, da je izdalo sodbo presenečenja, ko je zaradi uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti presodilo, da je podnajemna pogodba pogodba v korist tretjega, pri tem pa pravdnima strankam sploh ni omogočilo, da bi se s pravnim naziranjem sodišča prve stopnje seznanilo pred razsojo v sporni zadevi.