ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine - precejšnja sprememba vrednosti
Precejšnja sprememba vrednosti, ki se mora izkazati z mnenjem sodnega cenilca o tržni vrednosti, mora biti posledica določene spremembe na nepremičnini ali spremenjenih tržnih razmer, nikakor pa ne gre za spremembo v smislu te določbe, če drug cenilec, ki ga privatno angažira stranka, drugače ovrednoti nepremičnino, kot jo je ovrednotil sodni izvedenec.
Odpravnina, ki jo je delavec pridobil zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru prisilne poravnave (107. člen ZDR), ni predmet te prisilne poravnave in se ne izplačuje pod pogoji prisilne poravnave; delavec, ki pridobi pravico do te odpravnine, nima statusa ločitvenega upnika.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - vročanje
ZDR glede vročanja izrecno napotuje na pravila ZPP le v 87. členu (vročanje odpovedi), v 177. členu (vročanje pisne obdolžitve v disciplinskem postopku), v 180. členu (vročanje sklepa o disciplinski odgovornosti) ter v 2. odst. 83. člena (vabilo na zagovor v postopku odpovedi iz razloga nesposobnosti, krivdnega razloga in izredne odpovedi). Glede opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve (1. odst. 83. člen ZDR) tega ne določa. Zato lahko delodajalec dokazuje vročitev tega opozorila tudi na drug način.
Če pisna obdolžitev ne vsebuje izrecne navedbe, da bo delavcu možno izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi, zgolj to ne more biti razlog za nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Če je s pravnomočno sodbo ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja in je delavcu priznana reintegracija, delavec pa se ne vrne na delo, lahko zahteva restitucijo le za čas do pravnomočne odločitve o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja.
Delodajalec nima pravne podlage, da bi pri obračunu plače, kot bi jo delavec prejemal v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, odštel zneske, ki jih je delavec prejel iz naslova zavarovanja za brezposelnost.
Po upokojitvi delavec od delodajalca ne more več zahtevati obračuna bruto plač, ker se statusa delavca in upokojenca izključujeta. Upravičen je lahko le do razlike med pokojnino in neto prejemki, ki bi jih prejemal, če bi bil v delovnem razmerju do pravnomočne odločitve sodišča o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja.
Nobenega dvoma ni bilo, da sta stranki 23.09.2002 sklenili poravnavo glede vse škode, ki je nastala v prometni nezgodi in da se je tožeča stranka kot oškodovanka po plačilu dogovorjenega zneska odpovedala vsakršnim odškodninskim zahtevkom, ki bi izhajali iz prometne nesreče. Takšna ugotovitev namreč povsem jasno izhaja iz vsebine sklenjene poravnave, v kateri je izrecno navedeno, da se nanaša na vso škodo, ki je nastala iz škodnega dogodka - prometne nesreče. Zato nasprotna pritožbena navedba češ, da je poravnava zajemala le tisto obliko škod, ki jo je tožena stranka navedla v poravnalni ponudbi, v sklenjeni poravnavi nima podlage.
zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi - nepopolna vloga
V obravnavanem primeru je predmet pritožbe sklep sodišča prve stopnje, s katerim je le-to ugovor drugodolžnice zavrglo. Drugodolžnica teh ugotovitev sodišča v vloženi pritožbi sploh ne izpodbija, pač pa poudarja, da ni nosilka obveznosti. To niso razlogi, iz katerih bi bilo mogoče uspešno izpodbijati sklep o zavrženju ugovora.
Res je, da je storilec dne (in ne kot navaja v svoji pritožbi) na Pošti oddal pismeno sporočilo imenovano "opravičilo" na vabilo za zaslišanje za dne ob uri zaradi že planiranih neodložljivih obveznosti za ta dan. Takšnega sporočila pa prvostopno sodišče utemeljeno ni štelo za opravičilo, saj za opravičilo ni dovolj, da obdolženec samo navede, da se vabilu ne more odzvati brez navedbe vzroka, ali da navede kak neopravičljiv vzrok (neodložljive obveznosti), ampak mora biti vzrok za neudeležbo pri zaslišanju objektivno opravičljiv (bolezen ali kakšna druga nepremagljiva ovira, zaradi katere se ne more odzvati na vabilo), ter ga mora tudi sporočiti sodišču, ki upravičenost izostanka kršitelja presoja ustrezno strogo z vidika njegove pričakovane procesne discipline, saj postopek z zahtevo za sodno varstvo uveljavlja načelo sodelovalne dolžnosti kršitelja in njegovo aktivno udeležbo kot vložnika zahteve, ki mora biti sam najbolj zainteresiran za izid postopka, ter mu udeležba v postopku nikakor ne more biti v nesorazmerno breme ob dejstvu, da se je na vabila sodišča treba odzvati, kot je treba presojati tudi dejanske, stvarne in utemeljene razloge, zaradi katerih naj bi se vlagatelj zahteve za sodno varstvo ne mogel udeležiti zaslišanja pred sodiščem.
nastanek obligacijskega razmerja - uporaba veljavnega zakona
Sodišče prve stopnje se je v svoji sodbi pri materialnopravni razlagi zadeve oprlo na določila OZ. Vendar pa očitno obligacijsko razmerje med strankama, ki naj bi bilo temelj za zahtevek tožeče stranke, ni nastalo šele z izstavitvijo računa z dne 14.11.2002 oz. z njegovo zapadlostjo dne 29.11.2002, ampak po ugotovitvah sodišča prve stopnje že v letu 2001, ko je ZOR še veljal. To vprašanje pa tudi ni bistvenega pomena, saj so tudi določbe OZ, ki govorijo o pogajanjih, ponudbi in odškodninski odgovornosti, ki pridejo v poštev na predmetno razmerje, po vsebini enake kot določbe ZOR.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - uporaba določb zpp o izvedencih - nova dejstva in dokazi
Postopek cenitve v ZIZ ni natančno opredeljen. Smiselno za tek postopka se uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se nanašajo na izvedence (15.čl. ZIZ).
prisilna poravnava - glasovalne pravice delničarjev
Pri družbah, ki v bilanci stanja, katero je potrdil pooblaščeni revizor, izkazujejo pozitiven kapital, imajo glasovalno pravico vsi delničarji oz. družbeniki (3. odst. 56. člena ZPPSL).
V kvoti terjatev za ugotavljanje rezultata glasovanja pa se upoštevajo le deleži (terjatve) tistih delničarjev oz. družbenikov, ki se udeležijo glasovanja o predlagani prisilni poravnavi (1. odst. 56. člena ZPPSL).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 100, 88, 88/1, 88/1-1, 100.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Če gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, delodajalcu ni treba uporabiti kriterijev za določitev delavcev, ki jim bo odpovedana pogodba o zaposlitvi, čeprav gre za delovno mesto, na katerem dela več izvajalcev.
izredna odpoved - pogodba o zaposlitvi - kaznivo dejanje
V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podani na podlagi 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR, mora biti navedeno, katero pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja je delavec kršil in znake katerega kaznivega dejanja naj bi kršitev imela.
spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče toženi stranki ni povedalo, v kateri zadevi jo je pozivalo, niti ni navedlo tožeče stranke niti predmeta spora, zato tožena stranka tudi ni bila dolžna oz. ni mogla natančno na poziv sodišča odgovoriti. Sicer pa je sodišče prve stopnje tudi napačno uporabilo določbe 451. in 452. čl. ZPP. 452. čl. ZPP namreč določa, da lahko v postopku v sporih majhne vrednosti vsaka stranka vloži eno pripravljalno vlogo: tožeča stranka lahko v 8 dneh po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo. Ta pripravljalna vloga se potem vroči nasprotni stranki, tožena stranka pa lahko v 8 dneh po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi. Istočasen poziv sodišča obema strankama je nesmiseln, saj tožena stranka ni imela na kaj odgovarjati, saj se o njenih navedbah tožeča stranka še ni izjasnila. Zato je sodišče tudi napačno uporabilo določbo 452. čl. ZPP, kar bi prav tako lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost odločbe. Sodišče prve stopnje je kasneje res drugopis vloge tožeče stranke vročilo nasprotni stranki, vendar iz dopisa ni razvidno ali je vlogo vročilo v skladu z določbo 452. čl. ZPP, zato s takšno vročitvijo ni bila odpravljena napaka.
učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Po 1. odst. 14. člena Zakona o sodnih taksah (ZST)učinkuje sklep o oprostitvi plačila taks od dneva, ko je bil pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katere je v skladu z zakonom nastala obveznost tega dne ali pozneje. Predlog za oprostitev plačila sodne takse za ugovor pa je taksni zavezanec v konkretnem primeru priporočeno vložil dne 26.9.2005, torej že po vložitvi ugovora, ki ga je vložil dne 9.8.2005. Zato je bilo potrebno tak predlog zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči.
ZOR člen 438, 438/2, 438, 438/2. ZNVP člen 35, 35/3, 65, 65/1, 35, 35/3, 65, 65/1.
pogodba o odstopu terjatve - izpolnitev obveznosti odstopniku - prenos delnic
Na veljavnost izpolnitve pogodbene obveznosti tožene stranke družbi U. GmbH, glede na določilo 2. odst. 438. čl. takrat veljavnega ZOR, pogodba o odstopu terjatve z dne 16.2.2000 ni imela učinka, ker je tožena stranka svojo obveznost že izpolnila odstopniku preden je bila obveščena o odstopu.
ZPPSL člen 137, 137/2-2, 137/8, 137, 137/2-2, 137/8. ZPP člen 308, 308.
prijava terjatev v stečajnem postopku - učinek sodno sklenjene poravnave
Po 2. točki 2. odst. 137. člena ZPPSL morajo upniki prijaviti stečajnemu senatu svoje terjatve, ki so oživele zaradi uspelega izpodbijanja, v roku 30 dni od pravnomočnosti odločbe. Zakon res govori o odločbi, vendar pa je po mnenju pritožbenega sodišča treba pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da ima sodno sklenjena poravnava enak pravni učinek kot pravnomočna in izvršljiva sodna odločba, na kar kaže tudi določilo 308. člena ZPP, zaradi česar je treba tudi določilo 2. točke 2. odst. 137. člena ZPPSL po mnenju pritožbenega sodišča uporabiti tudi na ta primer. To pa pomeni, da bi moral upnik prijaviti svojo terjatev v stečajnem postopku v 30 dneh po sklenitvi sodne poravnave.
ZPPSL člen 125, 125. ZPP člen 155, 155/1, 495, 495/1, 155, 155/1, 495, 495/1. Odvetniška tarifa člen 5, 5.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanj v stečaju - povrnitev stroškov postopka
Edini namen izpodbijanja pravnih dejanj je vrnitev premoženjske koristi, ki se izrazi z denarnim zahtevkom, ta pa v konkretnem primeru predstavlja glavnico v višini 500.000,00 SIT, kar izpolnjuje kriterij spora majhne vrednosti v gospodarskih sporih po 1. odst. 495. čl. ZPP.
Zgolj dejstvo, da je stranko, ki je v pravdi uspela, zastopal pooblaščenec, ki ima v skladu s 1. odst. 53. čl. Zakona o odvetništvu priznan naslov specialista določene smeri, ne pomeni, da so zaradi tega stranki avtomatično kot potrebni stroški nastali stroški v višini odvetniške tarife s povečanjem po 1. odst. 5. člena tarife. Da bi stranka tovrstne povečane stroške lahko utemeljila kot potrebne stroške postopka, bi pri priglasitvi svojih stroškov morala izkazati, da je bilo za njen uspeh v postopku odločilna uporaba posebnega strokovnega ali specialističnega znanja, ki odvetniku daje podlago za višji obračun v smislu 1. odst. 5. čl. Odvetniške tarife.