DENACIONALIZACIJA – STVARNO PRAVO – DEDNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0084068
ZIKS člen 145, 145/1, 145a, 145č. ZD člen 14, 15, 61, 61/2, 221. ZDen člen 16, 16/3, 19, 19/1, 19/1-3, 25, 25/2, 25/2-3, 25/7, 29, 29/2, 60, 60/3, 61, 61/2. SPZ člen 101, 105, 105/4. ZNP člen 17, 17/1, 21. ZPP člen 108, 163, 163/1, 163/2, 164, 328.
vrnitev zaplenjenega premoženja – stavba v dejanski etažni lastnini – solastnina – idealni delež – pripadajoče pravice – posamezni deli stavbe – skupni deli stavbe – obseg vračanja premoženja – upravičenci – dediči upravičencev – določnost predloga v nepravdnem postopku – popravni sklep – stroški postopka – povrnitev stroškov postopka – določna zahteva stranke
V položaju, ko je bil upravičencu podržavljen solastninski idealni delež na celotni stavbi, stavba pa je času vračanja v dejanski etažni lastnini, je upravičencu mogoče vrniti le solastninske deleže na posameznih delih stavbe, za katere niso izkazane ovire za vračilo, skupaj z njim pripadajočimi pravicami na skupnih delih stavbe in pripadajočem zemljišču, in sicer s takšno višino solastninskega deleža na vsakem posameznem delu stavbe, kakršno je imel pred podržavljenjem na celotni nepremičnini.
osebni stečaj – odpust obveznosti – dolžina preizkusnega obdobja – življenjske okoliščine – otroci
Ker je v konkretnem primeru pritožnik uspel s pritožbo izpodbiti le del relevantnih dejstev, ki vplivajo na dolžino preizkusnega obdobja, pritožbeno sodišče ni sledilo njegovemu predlogu za določitev najkrajšega dveletnega preizkusnega obdobja, pač pa je je preizkusno obdobje štirih let in pet mesecev skrajšalo na tri leta od začetka postopka odpusta obveznosti.
URS člen 22. ZPP člen 12, 214, 214/2, 283, 339, 339/2, 339/2-8.
načelo enakega varstva pravic – načelo pomoči prava nevešči stranki – preložitev naroka – utemeljen razlog za preložitev naroka
Dolžnost poučevanja prava nevešče stranke ni absolutna, ampak omejena (vsaj) z razpravnim načelom in načelom dispozitivnosti, nastopi pa šele, če stranka, ki nima pooblaščenca, iz nevednosti ne uporablja svojih pravic. Tudi opozorilo iz 283. člena ZPP se ne nanaša na katerokoli stranko brez pooblaščenca, ampak le na tisto, ki se ne more jasno in določno izjaviti o zadevi, ki se obravnava.
sosedsko pravo – prepoved medsebojnega vznemirjanja – prepovedana imisija – odtekanje meteornih padavin – očitek kršitve ustavne pravice do pritožbe
Že iz pojavne oblike vznemirjenja po prepričanju pritožbenega sodišča logično izhaja, da mora tožnik za prenehanje vznemirjanja opraviti določeno aktivno ravnanje (ustrezno popraviti sistem odvodnjavanja, da zaradi njega ne bo več prihajalo do posipanja), medtem ko bo na strani tožencev nadaljnje vznemirjanje preprečila že njihova pasivnost.
SZ-1 člen 26, 26/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe – načrt vzdrževalnih del – rezervni sklad – dolžnost zagotavljanja denarnih sredstev za vzdrževalna dela z vplačili v rezervni sklad – redno upravljanje
Dolžnost etažnih lastnikov za zagotavljanje denarnih sredstev za vzdrževalna dela, določena v etažnem načrtu, z vplačili v rezervni sklad, je izrecno predpisana v drugem odstavku 26. člena SZ-1.
izvršba na nepremičnine - sklep o ugotovitvi tržne vrednosti nepremičnin - pripombe na cenitveno poročilo - pritožbena novota
Del objekta, ki leži na parceli 35/7, ni bil predmet cenitve (3. stran cenilnega poročila), kar potrjuje tudi okoliščina, da je bila upoštevana le površina objekta, ki leži na parcelah, ki so predmet obravnavane izvršbe (17. stran cenilnega poročila). Kot jasno izhaja iz izreka, sodišče prve stopnje ni ugotovilo tržne vrednosti tudi glede parcele št. 35/7 k.o. G., ampak le za parcele št. 35/1, 35/4, 35/5.
odškodninska odgovornost – padec na spolzkih tleh – objektivna odgovornost – odgovornost za škodo iz nevarne dejavnosti ali nevarne stvari – krivdna odgovornost
Tla v trgovini sama po sebi niso nevarna stvar in so nevarna postala šele zaradi spolzkega madeža, ki je bil posledica bruhanja otroka. Dejstvo, da postane določena stvar nevarna, ne vodi k uporabi pravil o objektivni odgovornosti, če je povzročitev nevarnih okoliščin pripisati ravnanju določenih oseb in taka povečana nevarnost ne izhaja iz stvari same.
sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - osnova za izračun nadomestila - tarifa - civilna kazen po ZASP - krivda - predpravdni stroški - stroški terenskega preverjanja - stroški poslovanja kolektivne organizacije - ustaljena sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse - vezanost sodnika na ustavo in zakon
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da SS 2006 ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila T 2005. Ob upoštevanju že pojasnjenih razlik med T 2005 in SS 2006, bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
Ker za reparacijske zahtevke iz naslova neupravičene pridobitve velja obogatitveno načelo, tožnik ne more uspeti z zahtevkom za plačilo protivrednosti sredstev, ki jih je vložil v gradnjo.
fikcija vročitve – napačna navedba firme pravne osebe – dvom v pravilnost vročitve – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – izvedba dokazov po uradni dolžnosti
Fikcija vročitve ima lahko v primeru, da je uporabljena napačno, za posledico hudo kršitev pravic dolžnika, zato je treba pogoje za vzpostavitev fikcije vročitve razlagati ozko. Kot pravilno jo je mogoče sprejeti, če je opravljena po predpisanem postopku naslovniku, ki je naveden s pravo firmo, na naslovu, vpisanem v registru, kadar se vroča pravni osebi. Niti najmanjšega dvoma torej ne sme biti o tem, da je bila vročitev opravljena naslovniku, ki je stranka postopka.
Upnik je v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine dolžnika pravilno označil s firmo AAAAAA, d.o.o., je pa sodišče prve stopnje v sklepu o izvršbi storilo napako, ko je dolžnika namesto „AAAAAA“ označilo „AABBAB“. Tako kot je bil dolžnik naveden v sklepu o izvršbi, je naveden tudi na ovojnici, v kateri je bil sklep vročen. Takšne vročitve s fikcijo ni mogoče sprejeti kot pravilne in je nepravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da ni dvoma, da je bilo obvestilo o prispelem pismu namenjeno dolžniku AAAAAA, d.o.o. Res so pri navedbi firme napačno navedene le tri črke, vendar pa to povzroči spremembo dela firme, ki vpliva na ugotovitev identitete stranke in s tem na pravilnost opravljene vročitve.
Sodišče prve stopnje pravilnost vročanja ugotavlja na podlagi podatkov iz vročilnice po uradni dolžnosti in ob ugotovitvi nepravilnosti po uradni dolžnosti tudi razveljavi potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa, zato izvedba dokazov po uradni dolžnosti ni izključena.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – kredit – kupnina za stanovanje
Pravilno je stališče pritožbe, da je pravica A. A. manj verjetna. Dedinja B. B. je, kot pravilno izpostavlja pritožba, izkazala, da je zapustnica vzela kredit v višini 23.500,00 EUR v korist A. A. (pomoč pri nakupu 1/2 stanovanja), in da je s kreditom pridobljena sredstva izročila dedinji A. A. za (delno) plačilo kupnine za stanovanje. Dedinja A. A. pa je (dokazno nepodprto) trdila le, da je kredit, ki ga je vzela zapustnica, odplačevala sama in ga je zapustnica vzela le formalno (narok 22. 1. 2015).
SPZ člen 48, 48/2. ZTLR člen 20, 33. OZ člen 52, 58.
pridobitev solastninske pravice na nepremičini – vlaganja v nepremičnino tretjega – obstoj dogovora o pridobitvi solastninske pravice – pisna oblika – teorija realizacije
Pritožbeno sodišče sprejema kot prepričljivo dokazno oceno prvostopenjskega sodišča, da tožnik ni dokazal sklenitve dogovora o pridobitvi solastninske pravice na pravno poslovni podlagi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063263
OZ člen 243, 243/3.
pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe - izbirno upravičenje - zaključni finančni obračun - dolžnost vrnitve predmeta leasinga - dolžnost prodaje predmeta leasinga - poračunavanje kupnine s preostalo obveznostjo leasingojemalca - vrednost opreme - dolg leasingojemalca ob odstopu od pogodbe - vračunavanje vrednosti predmeta leasinga - trditveno in dokazno breme - neunovčljivost predmeta leasinga - pogodba o hrambi predmetov - onemogočanje prodaje predmeta leasinga - ravnanje leasingojemalca - izguba vrednosti predmeta leasinga
Tako opredeljenih pogodbenih obveznosti pravdnih strank ni mogoče razlagati drugače kot, da je tudi na strani leasingodajalca v primeru odstopa od pogodbe po vrnitvi predmeta leasinga dolžnost prodaje predmeta leasinga in poračunavanja kupnine s preostalo obveznostjo leasingojemalca. V skladu z drugim odstavkom 54. člena Splošnih pogojev je leasingodajalec upravičen terjati od leasingojemalca samo razliko med doseženo kupnino in preostalo obveznostjo leasingojemalca. Materialnopravno zmotno pa je s tem v zvezi stališče pritožnika, da v primeru neprodaje predmeta leasinga ne bi bil dolžan zmanjševati pogodbene obveznosti leasingojemalca. Takšna razlaga bi namreč pripeljala do neenakopravnega položaja tožeče stranke, ki bi na ta način od leasingojemalca dobila izplačan celoten pozitivni pogodbeni interes (zapadle obroke do odstopa od pogodbe ter odškodnino v obliki nezapadlih obrokov do izteka pogodbe), poleg tega pa bi ji ostal v lasti predmet leasinga, ki ga je prejela vrnjenega od leasingojemalca. Takšen ugovor tožeče stranke bi bil lahko utemeljen samo ob predpostavki neunovčljivosti predmeta leasinga oziroma, da bi bil le-ta brez tržne vrednosti. Tega pa tožeča stranka v postopku ni zatrjevala, oziroma se je celo izrecno sklicevala na ocenjeno vrednost po cenitvi na dan 30. 10. 2011, to je približno pet mesecev po odstopu od pogodbe.
Ker je do onemogočanja prodaje predmeta leasinga prišlo očitno zaradi ravnanja tožene stranke v nasprotju z dogovorom o deponiranju v poslovnih prostorih tožene stranke, torej iz razlogov na strani tožene stranke, se je tožena stranka neutemeljeno sklicevala na izgubo vrednosti vozila zaradi prepozne prodaje.
Prehod na varovanje 24 ur na dan vse dni v tednu bi predstavljal spremembo Pogodbe o medsebojnih razmerjih, za sklenitev katere zakon zahteva pisno obliko, enaka zahteva pa velja tudi za vse njene poznejše spremembe ali dopolnitve. Ker se s tako spremembo povečujejo obveznosti tožene stranke, ustni dogovor o tem ni veljaven.
prenehanje pravdne stranke - izbris družbe iz sodnega registra - prenehanje družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije - prekinitev pravdnega postopka - nadaljevanje postopka - poziv na prevzem pravde - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk - uveljavitev terjatve zoper družbenika - prekluzivni rok - neobstoj pravnega naslednika stranke - zavrženje revizije
Ker se pritožnik nasledstvu upira, bo treba presoditi vsebinske ugovore, ki so pomembni za meritorno presojo vprašanja, ali je pritožnik tisti, ki je kot pravni naslednik izbrisane družbe (kot ene izmed toženk) sploh (še) lahko odgovoren za plačilo vtoževane terjatve in ali posledično zoper njega lahko teče revizijski postopek – ali torej drugi toženec (še) ima sposobnost biti pravdna stranka.
Poziv na prevzem pravde nima narave odločitve sklepa sodišča. Gre le za poziv, ki je potreben zaradi vodstva pravde, s katerim se ne odloča o pravicah in dolžnostih pravdnih strank. Zoper take pozive, ki so po vsebini odredbe, ne pa sklepi, pritožba ni dovoljena.
Procesno vprašanje nadaljevanja postopka po 208. členu ZPP je treba razlikovati od materialnopravnega vprašanja izpolnitve pogojev iz drugega odstavka 425. člena ZGD-1. Čeprav je sodišče pravnega naslednika izbrisanega drugega toženca pozvalo k prevzemu pravde, s tem pozivom ni nadomestilo v ZGD-1 zahtevane aktivnosti tožeče stranke kot upnika, da v roku enega leta po izbrisu dolžnika posebej izrazi svojo voljo za izterjavo svoje terjatve od pravnih naslednikov izbrisanega dolžnika.
URS člen 54. ZZZDR člen 123, 123/1, 129a, 132, 132/1. ZBPP člen 46, 48.
znižanje preživnine – stroški postopka – odločitev po prostem preudarku – brezplačna pravna pomoč – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči – upoštevanje stroškov brezplačne pravne pomoči po uradni dolžnosti
Določba 413. člena ZPP pooblašča sodišče, da v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki odloči o stroških po prostem preudarku. Toženec je bil v obravnavani zadevi upravičen do brezplačne pravne pomoči, zato je moralo prvo sodišče uporabiti določbe ZBPP. Na podlagi določbe 46. člena ZBPP mora sodišče ne glede na določbe procesnega zakona o priglasitvi stroškov le-te upoštevati po uradni dolžnosti.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime – razžalitev – opis dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja
Zbrani dokazi že na prvi pogled ne potrjujejo dela očitka zasebne tožbe, ki pa je bistven, in sicer, da je bila sporna izjava oziroma razžalitev posredovana X. Če pa bi iz opisa dejanja izpustili besedne zveze, ki so z intervjujem (za X) in javno objavo izjave povezane, dejanje ne bi bilo kaznivo, saj opis dejanja ne bi vseboval očitka, da je obdolženec svojo izjavo komurkoli na kakršenkoli način posredoval.
SPZ člen 142, 142/1. ZIZ člen 20a, 20a/1. ZN člen 4.
izvršilni naslov - notarski zapis - neposredna izvršljivost - neomejena klavzula - zavrnitev predloga za izvršbo - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - dodatek k notarskemu zapisu
Če stranke izrecno soglašajo, da je notarski zapis kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve neposredno izvršljiv glede vseh obveznosti kreditojemalca ter zastavitelja, zastaviteljice in poroka ter plačnika, take klavzule ni mogoče razlagati drugače, kot da gre za t. i. neomejeno soglasje za neposredno izvršljivost.