predlagatelj postopka - aktivna legitimacija - nujna pot - dovolitev nujne poti - pravni interes
Predlagateljica se v zvezi s svojo „aktivno legitimacijo“ za vodenje predmetnega postopka (sedaj v pritožbi) prav tako posplošeno in neprepričljivo sklicuje na vsebino (prvega in drugega odstavka) 175. člena ZNP-1 ter svoje (zemljiškoknjižno) lastništvo nepremičnine, ki v naravi predstavlja javno cesto (parc. št. 1183/2, k.o. X) in ki naj (kot to poudarja) ne bi predstavljala „navadne“ nepremičnine. Pri tem ne upošteva, da 175. člen ZNP-1 ne ureja „aktivne legitimacije“ oziroma ne odgovarja na vprašanje, kateri zemljiškoknjižni lastnik lahko poda predlog za dovolitev nujne poti. Za presojo tega vprašanja je potrebno omenjeno določbo brati skupaj z 88. členom SPZ, ki jasno določa, da je institut nujne poti namenjen nepremičnini (njenemu lastniku), ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali bi bila takšna zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Omenjeni člen je uvrščen v 4. oddelek SPZ z naslovom »SOSEDSKO PRAVO«, kar (samo za sebe) izkazuje namen (civilno-pravnega) instituta nujne poti, ki je v urejanju (stvarnopravnih) razmerij med lastniki sosednjih nepremičnin in ne potreb javnega (cestnega) prometa.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe pravilno zavrglo kot nepopolno, ker pritožba ni bila podpisana (343. člen ZPP). Tožnik te ključne okoliščine niti ne izpodbija, navedbe o povzročitvi škode, ki se verjetno nanašajo na glavno stvar, pa za presojo izpodbijanega sklepa niso relevantne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00055230
KZ-1 člen 220, 220/1.. ZKP člen 334, 334/1, 355, 355/1.
poškodovanje tuje stvari - opis kaznivega dejanja - dokazna ocena - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedensko mnenje kot dokaz - zaslišanje izvedenca - naklep
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi res ni izrecno navedlo, da je med ostalimi dokazi prebralo tudi izvedensko mnenje, je pa v 3. točki izpodbijane sodbe navedlo, da je izvedenko zaslišalo. Kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 2. 9. 2020, je zagovornik povedal, da sta oba z obdolžencem seznanjena z izvedenskim mnenjem ter da se ne strinjata z branjem le-tega tistega dne, temveč je zagovornik predlagal, da se zaradi razjasnitve določenih vprašanj izvedenko zasliši, kar je sodišče tudi storilo na glavni obravnavi dne 19. 10. 2020, kjer je izvedenka najprej ustno v prosti izpovedbi povzela izvedensko mnenje, nato pa ji je zagovornik zastavljal vprašanja, njena izpovedba pa je povzeta v izpodbijani sodbi. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo skladno s prvim odstavkom 355. člena ZKP, po katerem lahko sodišče opre sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi in zato pravilno oprlo sodbo tudi na omenjeno izvedensko mnenje.
KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2. OZ člen 179. ZPP člen 314, 314/1, 314/3.
škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - plačilo odškodnine - lahka telesna poškodba - vezanost civilnega sodišča na kazensko sodbo - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - soodgovornost oškodovanca - odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - delna sodba na podlagi pripoznave - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini
Tožnik se je med plesom (nenamerno) dotaknil toženca in ga pri tem z roko udaril po glavi, kar po presoji sodišča druge stopnje ne zadostuje za ugotovitev njegovega soprispevka. Toženec soprispevka ni uveljavljal v povezavi s tožnikovim načinom plesa.
Sodišče lahko, če je zaradi pripoznave samo del tožbenega zahtevka zrel za končno odločbo, glede tega dela konča obravnavo in izda delno sodbo (na podlagi pripoznave), ob čemer pri presoji vprašanja, ali naj izda delno sodbo, upošteva zlasti velikost dela zahtevka, ki je zrel za odločbo. Gre torej za diskrecijsko pravico sodišča.
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini zadošča, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del spisa.
odlog - nepremičnina - dom dolžnika - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - izjemne okoliščine - nesorazmernost
Izguba doma res pomeni trajno in praviloma nepovratno posledico, ki izjemno intenzivno poseže tako v položaj dolžnika kot tudi v položaj njegovih družinskih članov, ki bodo skupaj z njim v izvršbi izgubili svoj dom. A izvršba na tako nepremičnino sama po sebi ni nedopustna, niti sama po sebi ne predstavljata nenadomestljive ali težko nadomestljive škode. Dolžnik mora tako v predlogu za odlog navesti tako trditveno kot tudi dokazno podlago, ki izkazuje, da so pri njem ali njegovih družinskih članih podane okoliščine, ki jim trenutno oziroma v obdobju predlaganega odloga izvršbe onemogočajo poplačilo dolgov in ureditev novega doma drugje.
Ob ugotovljeni vrednosti nepremičnine dolžnika v višini 261.000,00 EUR in goli glavnici terjatev upnikov nad 30.000,00 EUR, pri čemer so izvršbe dovoljene tudi zaradi zamudnih obresti in stroškov izvršilnih postopkov, v konkretnem primeru očitna nesorazmernost ni podana.
ZPP člen 127, 129, 285, 291, 310.. ZDSS-1 člen 63, 66, 73, 81, 82.
pregled zapisnika o posvetovanju in glasovanju - materialno procesno vodstvo - oblikovanje tožbenega zahtevka - izdaja sodbe
V obravnavanem primeru je po vpogledu v zapisnik o posvetovanju in glasovanju mogoče zaključiti edino to, da potek glasovanja in sprejem odločbe ni potekal skladno z določbo 129. člena ZPP. Zato posledično tudi ni mogoče šteti, da bi senat sodišča prve stopnje sodno odločbo skladno z 291. členom ZPP sploh izdal. Torej, da bi senat po posvetu in z glasovanjem razglasil odločbo, ki je enaka tisti, ki je bila izdana.
sodni preizkus primernosti denarne odpravnine - poravnalni odbor - mnenje poravnalnega odbora - pritegnitev zunanjih izvedencev - ocena vrednosti premoženja - stroški postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja - predujem
Po šestem odstavku 609. člena ZGD-1 so stroški, povezani s pritegnitvijo zunanjih izvedencev in izdelavo izvedenskih mnenj, stroški postopka. Po prvem odstavku 614. člena v zvezi z drugim odstavkom 388. člena ZGD-1 stroške postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja predhodno krije glavni delničar. Nagrada se tako izplača iz predujma, ki ga je založila nasprotna udeleženka.
nagrada za postopek - pravica družbenika do informacije in vpogleda - odvetniški stroški
Glede nagrade za predlog nasprotni udeleženec utemeljeno navaja, da ni mogoče razbrati katera merila iz 3. člena OT je upoštevalo in kako, da je predlagateljici priznalo maksimalno nagrado 2000 točk.
odgovornost za dolgove iz poslovanja samostojnega podjetnika - statusno preoblikovanje iz s.p. v d.o.o. - odškodninska odgovornost
Univerzalni pravni naslednik podjetnika kot prvotno tožene stranke je novoustanovljena družba in ne fizična oseba. Potrebno je zato uporabiti pravila o prekinitvi in nadaljevanju postopka iz prvega odstavka 208. člena v zvezi s prvim odstavkom 205. člena ZPP, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo in posledično postopka ni nadaljevalo s pravo osebo kot toženo stranko. Fizična oseba bi sicer lahko bila stranka postopka in s tem pasivno legitimirana, toda šele po tem, ko bi terjatev zoper njo zapadla.
ZPP člen 151, 151/1, 151/2. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1.
odločitev o stroških - načelo formalne legalitete - stroški odgovora upnika na ugovor dolžnika - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi
Dolžnica stroškovne odločitve konkretno ne izpodbija. Uradni preizkus odločitve o upnikovih stroških, ki predstavljajo stroške za pripravo odgovora na ugovor, pa je pokazal nepravilno uporabo materialnega prava. Po drugem odstavku 151. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora upravičenje drugih oseb do nagrade izhajati iz zakona. Upnik, ki kot podlago za stroške navaja svoj cenik, do te nagrade zato ni upravičen.
Upniku kot stranki sicer pripadajo izdatki (prvi odstavek 151. člena ZPP). Zahteva za njihovo povrnitev mora biti opredeljena (drugi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker v konkretnem primeru upnik v stroškovniku določno navaja, da gre za plačilo za pripravo odgovora na ugovor, tem stroškom ni mogoče pripisati naravo izdatkov po prvem odstavku 151. člena ZIZ.
Predlagatelji so pravočasno, znotraj 15 dnevnega roka iz 325. v zvezi s 332. členom ZPP, 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1, predlagali izdajo dopolnilnega sklepa, saj sodišče v njem ni odločilo o obrestih za primer zamude s plačilom pravdnih stroškov. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom njihovemu predlogu utemeljeno ugodilo. Zgolj dejstvo, da je prvi nasprotni udeleženec svojo obveznost pravočasno poravnal (po predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa), na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva. Pomeni le, da sankcija obresti za primer zamude zanj ne bo nastopila.
ZPP člen 191, 191/1, 191/2. ZZK-1 člen 1. SPZ člen 11, 11/1.
naknadna razširitev tožbe - naknadno sosporništvo na pasivni strani
Tožničina naknadna razširitev tožbe še na novega toženca (poleg prvotnega toženca) predstavlja naknadni nastanek sosporništva, ki ga opredeljuje ZPP v 191. členu in za dovolitev katerega morajo biti podane tako splošne predpostavke, kot so te določene v prvem odstavku 191. člena, kot posebne predpostavke na strani tožene stranke, kot so določene v drugem odstavku.
Glede na vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi je lastništvo stopnic in s tem imetništvo stopnic kot nevarne stvari jasno ter zato za dokazovanje lastništva teh stopnic samo dejstvo, kateri pravni subjekt vodi to stopnišče tudi v svojih poslovnih knjigah, ni pravno pomembno. Za stopnišče, kot poseben del stavbe, ki je kot tak vpisan v zemljiško knjigo in za katerega velja pravni režim nepremičnine, velja, da je lastnina tistega, ki je kot lastnik vpisan v zemljiško knjigo, saj to izhaja iz pomena zemljiške knjige kot javne evidence (stvarnih) pravic na nepremičninah (1. člen ZZK-1) in iz določila 11/1 člena SPZ.
KZ-1 člen 2, 87. ZKP člen 380, 380/1. ZS člen 53a, 53a/2, 54, 54/1, 54/2.
sprememba denarne kazni v zapor - način izvršitve denarne kazni - izterjava denarne kazni - pristojnosti strokovnega sodelavca - obravnava pred sodiščem druge stopnje
Pritožbi ni moč pritrditi, da je sklep z dne 7. 10. 2020, ki ga je izdalo sodišče prve stopnje v izvršilnem postopku zoper obsojenega za izterjavo denarne kazni nezakonit, ker bi ga naj izdala strokovna sodelavka, ki takih pooblastil nima in ker bi naj bilo napačno sklenjeno, da se izvršilni postopek zoper pritožnika, ne uvede (list. št. 402). 54. člen Zakona o spremembah Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS-M) določa v prvem odstavku, da imajo sodišča strokovne sodelavce, ki opravljalo delo na uradniških delovnih mestih kot višji pravosodni svetovalci ali pravosodni svetniki. Strokovni sodelavci v posameznih zadevah izven glavne obravnave zaslišujejo stranke, priče in izvedence, opravljajo zahtevnejše priprave za glavno obravnavo, poročajo na sejah senatov, izdelujejo osnutke sodnih odločb, pod vodstvom sodnika vodijo glavne obravnave, ter opravljajo druga dela po odredbi sodnika (drugi odstavek 54. člena ZS-M). 53. a člen tega zakona pa v drugem odstavku določa, da samostojni pomočniki in višji sodni pomočniki med drugim vodijo izvršilne postopke in izdajajo sklepe o dovolitvi izvršbe za izterjavo denarnih terjatev. Strokovna sodelavka Z,. G. je za to smela samostojno izdati omenjeni sklep, ki je že pravnomočen, da se izvršilni postopek zoper obsojenega J. J. za izterjavo denarne kazni, naloženi s sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I K 45085/2014 z dne 18. 5. 2015, ne uvede. V točki 3 obrazložitve tega sklepa pa je tudi obširno obrazložila razloge, zakaj izvršilnega postopka sodišče ni uvedlo.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00046344
SPZ člen 142, 142/2. ZZK-1 člen 6, 91.
prehod lastninske pravice na obremenjeni nepremičnini - neposredna izvršljivost notarskega zapisa - zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa - učinki vknjižbe zastavne pravice in zaznambe neposredne izvršljivosti - načelo publicitete - vezanost izvršilnega sodišča na zemljiškoknjižno stanje - napaka v elektronski zemljiški knjigi, nastala pri uskladitvi z ročno vodeno zemljiško knjigo
Neposredna izvršljivost notarskega zapisa sicer učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini, vendar pa le pod pogojem, da je zaznamovana v zemljiški knjigi. Povedano drugače, zoper kasnejšega pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini je mogoče neposredno izvršbo dovoliti le v primeru, če je bila v zemljiško knjigo poleg hipoteke vpisana tudi zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa.
Izvršilno sodišče je vezano na zemljiškoknjižno stanje in morebitnih nepravilnosti v zemljiškoknjižnih postopkih ne more ugotavljati, še manj pa odpravljati.
ZST-1 člen 8, 12, 12/2, 12a, 12a/5. URS člen 2, 14, 14/2, 25. ZDavP-2 člen 24. ZPP člen 105a.
obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - ustavnoskladna razlaga zakona - načelo socialne države - enakost pred zakonom - pravica do pravnega sredstva - preiskovalno načelo
Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, da ureditev, ki vsebinsko presojo o taksni oprostitvi veže na obveznost predlagatelja, da predloži podatke o premoženjskem stanju tudi za družinske člane, ni skladna z ustavo, saj naveden ukrep države ni nujen. Zakonodajalec lahko cilj celovitega vpogleda v premoženjsko stanje doseže že z zakonskim pooblastilom sodišču, da pridobi potrebne podatke iz obstoječih zbirk podatkov. Ustavnoskladna razlaga določila o navedbi podatkov in izjav za družinske člane z njihovimi podpisi v predlogu za taksno oprostitev (druga in četrta do sedma alineja drugega odstavka 12. člena ZST-1) je po pojasnjenem lahko le tista, ki navedeno sestavino ne opredeljuje kot nujno za vsebinsko obravnavo. Po pojasnjenem je z ustavnoskladno razlago in upoštevanjem argumenta teleološke redukcije potrebno oblikovati izjemno od zakonske zahteve, da mora predlagatelj navesti podatke in predložiti izjave in soglasja iz 12. člen ZST-1, kolikor se zahteva nanaša na podatke in izjave družinskih članov.
Ta vsebina je lahko le fakultativna. Predlagatelj lahko navede podatke in izjave za družinske člane, če zanje ve oziroma če sorodniki prostovoljno z njim sodelujejo, kar pa ni vedno mogoče pričakovati. Četudi podatki in izjave ter podpisi družinskih članov manjkajo, je predlog še vedno primeren za obravnavo in ga sodišče ne sme zavreči. Drugačno razumevanje sodišča prve stopnje postavlja pred predlagatelja prekomerno oviro pri uresničevanju pravic do učinkovitega sodnega varstva in pravnega sredstva.
pravna oseba - pogoji za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca
Sodišče prve stopnje je na podlagi javno dostopnih evidenc ugotovilo, da dolžnik posluje z dobičkom in ima odprt transakcijski račun, ki ni blokiran. Tako je pravilno presodilo, da premoženjsko stanje dolžnika ob upoštevanju njegovih skopih trditev, podatkov iz javno dostopnih evidenc in zneska sodne takse ni takšno, da ne bi zmogel plačati sodne takse.
izvršba na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim dolžnik sklep izpodbija v celoti ali v delu, v katerem mu je naloženo, naj terjatev plača, sodišče na podlagi 62. člena ZIZ – poleg pravočasnosti, popolnosti in dovoljenosti ugovora – preizkuša le, ali je ugovor obrazložen v skladu s kriteriji iz drugega odstavka 61. člena ZIZ. Kakor hitro sodišče ugotovi, da je ugovor dolžnika obrazložen, razveljavi sklep o izvršbi, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00047850
ZKP člen 369, 369/4. KZ-1 člen 135, 135/2, 192, 192/2.
nova dejstva in dokazi - pritožbeni razlogi - prištevnost obdolženca - dvom v prištevnost - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - kaznivo dejanje grožnje - eno kaznivo dejanje
Nova dejstva in novi dokazi, na kar v pritožbi opozarja pritožnik, niso samostojni pritožbeni razlog, temveč sredstvo za presojo pravilnosti in popolnosti v sodbi sodišča prve stopnje ugotovljenega dejanskega stanja. Da je novo dejstvo oziroma nov dokaz pravilno uveljavljen v pritožbi, morajo biti izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 369. člena ZKP, čemur v obravnavanem primeru ni bilo zadoščeno, saj pritožnik ni razumno pojasnil, zakaj ta dejstva oziroma dokazi niso bili navajani oziroma predloženi že prej.
Pritožbenim zavzemanjem, da bi šlo za eno kaznivo dejanje, ni moč slediti. Gre za raznovrstni kaznivi dejanji, usmerjeni zoper različna kazensko pravno varovana objekta (v primeru kaznivega dejanja grožnje so varovane človekove pravice in temeljne svoboščine, v primeru kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe pa je objekt zaščite mladoletna oseba). Poleg tega gre med kaznivima dejanjema tudi za različen krog možnih storilcev le teh (pri kaznivem dejanju grožnje je storilec lahko vsak, pri kaznivem dejanju zanemarjanja mladoletne osebe pa le storilec, ki ima določene lastnosti oziroma položaj - delicta propria). Še posebej pa je pomembna in upoštevna tudi okoliščina, da gre za različen časovni okvir izvršitvenih ravnanj, kot to izhaja že iz izreka izpodbijane sodbe, saj kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe datira v časovno obdobje od začetka leta 2011 do 10. 12. 2014, kaznivo dejanje grožnje pa je z dne 22. 2. 2020.