ZFPPIPP člen 400, 400/8, 400/8-1, 400/8-2. ZFPPIPP-G člen 34, 34/4, 34/5.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - skrajšanje preizkusnega obdobja - prognoza upravitelja - nezmožnost dolžnice prejeti višje prejemke
Upravitelj ni izrekel prognoze o nezmožnosti dolžnice, da pridobi do poteka preizkusnega obdobja višje prejemke od prejemka socialne pomoči, ki ga prejema. Glede na okoliščine na strani stečajne dolžnice (njeno izobrazbo, zdravstveno stanje in njeno mladost) ne zadošča le upraviteljeva ugotovitev, da dolžnica zaposlitve ne najde.
SPZ člen 19, 33. ZPP člen 7, 7/1, 76, 76/1, 214, 214/2, 243, 320, 332, 428.
motenje posesti – zasutje poti – javna pot – potek meje – naročilo motilnih dejanj – pravdna sposobnost – ministrstvo kot pravdna stranka – pasivna legitimacija – postavitev izvedenca – rok za izpolnitev obveznosti – paricijski rok – začetek teka paricijskega roka – vročitev sodne odločbe – dolžina paricijskega roka
Ker je bilo dejanje storjeno v korist toženke, ki je delo naročila, nadzorovala in plačala, je pasivno legitimirana v tej pravdi. To velja tudi v primeru, če je bilo motitveno dejanje storjeno brez njene vednosti (kot zatrjuje pritožba), oziroma brez njenega odobravanja, saj se je sama kasneje mirni restituciji očitno upirala. V takšnem primeru tudi odklanjanje vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja pomeni poseg v posest. Da se toženka od dejanja ni distancirala, potrjuje tudi ravnanje v konkretnem postopku, kjer je poseg celo zagovarjala oziroma ga opravičevala.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0080201
SZ-1 člen 25, 42, 43, 53, 60, 61. SPZ člen 100, 119, 119/2. ZIZ člen 16, 16-1, 104, 138, 267, 270, 270/1, 270/3, 272, 278, 278/2. ZPP člen 214, 214/2.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – neznatna škoda – trajanje začasne odredbe – obvezen rezervni sklad – sredstva rezervnega sklada – skupna lastnina – varstvo solastnika in skupnega lastnika – aktivna legitimacija – upravnik – odstop od pogodbe o opravljanju upravniških storitev – obveznosti upravnika ob prenehanju upravljanja – opustitev objave glasovanja – sklepčnost tožbe – neprerekana dejstva – predhodno vprašanje
Posamezni etažni lastnik je aktivno legitimiran za tožbo v zvezi s sredstvi rezervnega sklada - izterjati sredstva rezervnega sklada oziroma zahtevati njihovo izročitev.
Za izdajo začasne odredbe zadošča dokazni standard verjetnosti. Vendar to ni ovira, da sodišče o obstoju nekaterih dejstev ne bi moglo odločiti s stopnjo prepričanja, oziroma se na podlagi procesnega gradiva prepričati s stopnjo gotovosti.
odgovornost izvajalca za solidnost gradbe – pogodba za izgradnjo kanalizacijskega sistema s čistilno napravo za več stanovanjskih hiš – gradbena pogodba – zahtevek za povračilo škode – povračilo stroškov za odpravo napak – obličnost pogodbe – pisna oblika pogodbe – realizacija ustnega dogovora – jamčevalni rok – rok za notifikacijo stvarne napake – rok za sodno uveljavljanje zahtevka
Pogodba za izgradnjo kanalizacijskega sistema za šest novo zgrajenih stanovanjskih hiš s čistilno napravo, kar terja posebna ločena zemeljska dela in s tem poznavanje lastnosti terena, ima naravo gradbene pogodbe.
ZPP člen 212, 318, 318/1, 318/1-3, 339, 339/2, 339/2-8.
sklepčnost tožbe - dokaz o višini zahtevka - obračun kredita - vtoževani znesek - utemeljenost zahtevka - listina z vtoževanim zneskom - izračun - kršitev pravice do izjave
Ne more biti utemeljen razlog zavrnitve zahtevka, da vtoževani znesek ne izhaja iz nobenega listinskega dokaza, posebej, ker ni predložen obračun kredita. Iz tega izhaja, da sodišče prve stopnje ocenjuje, da bi tožeča stranka utemeljenost zahtevka lahko dokazala le, če bi predložila listino, iz katere bi izhajal prav vtoževani znesek. Takšno stališče je prestrogo. Ni namreč nujno, da prav vtoževani znesek izhaja iz listinskih dokazov. Dovolj je, če tožeča stranka pojasni, kako je le-tega izračunala in je ta obračun mogoče preveriti s podatki v listinah (če je seveda to, glede na ugovore nasprotne stranke, sploh potrebno).
sodna taksa - obročno plačilo - rok za vložitev prošnje za oprostitev plačila sodne takse
Oškodovanec kot tožilec bi lahko ponovno podal prošnjo za oprostitev plačila sodne takse pred vsakim zapadlim obrokom, in to za obroke, ki še niso zapadli v plačilo, in ne šele potem, ko so v plačilo zapadli že vsi obroki. Ker je podal prošnjo šele po zapadlosti zadnjega obroka, to je po dovoljenem roku, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081621
OZ člen 376. ZPP člen 216, 286b.
ne ultra alterum tantum – prosti preudarek – dokazovanje z izvedencem – pravdni uspeh – uspeh po temelju – uspeh po višini – vrednost nepremičnine – metoda enakih prodaj – metoda primerljivih prodaj – kmetijsko zemljišče – stavbno zemljišče – vrednost spornega predmeta
Pritožbeno navajanje, da je odškodninska obveznost zakonska (obveznost) ter da zato sodišče prve stopnje v zvezi z vtoževano terjatvijo ne bi smelo upoštevati (v 376. člen OZ urejenega) pravila ne ultra alterum tantum, ne drži. Določba 376. člena OZ je namreč vse od uveljavitve OZ (1. 1. 2002) do dne 22. 5. 2007, ko je začel veljati Zakon o spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika (OZ-A), ki za zamudne obresti ne določa več pravila ne ultra alterum tantum (črtal je 376. člen), veljala tako za pogodbene kot (zakonske) zamudne obresti. To pa (z drugimi besedami) pomeni, da je veljala tudi za tek (zakonskih) obresti od t.i. zakonskih (oziroma neposlovnih) obligacij.
ZPP ločevanja uspeha po temelju in višini zahtevka ne pozna, dopušča pa to sodna praksa v določenih (predvsem odškodninskih) primerih, v katerih to zaradi obsežnosti dokazovanja temelja predstavlja primernejši (pravičnejši) pristop. Gre za primere, ko je predstavljalo izvajanje dokazov glede temelja pretežni, pa tudi izrazito dražji del dokaznega postopka.
Sodišče prve stopnje je pojasnilo, zakaj se je (spričo neobstoja za izdelavo zanesljive cenitve potrebnih podatkov) kljub angažiranju dveh izvedencev izkazalo, da se uporabi prostega preudarka pri ugotavljanju vrednosti nepremičnine ni moč izogniti.
ZASP člen 30, 30/1, 31, 130, 130/1, 146, 146/1, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/2, 168, 168/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1, 6/2. Skupni sporazum o pogojih in načinih uporabe varovanih del iz repertoarja zavoda IPF v komercialnih radijskih programih v Republiki Sloveniji ter o višini nadomestil za njihovo uporabo člen III, VI.
javno priobčevanje komercialnih fonogramov – nadomestilo – višina nadomestila – nadomestilo za „prizemeljsko“ radiodifuzno oddajanje – nadomestilo za uporabo glasbe na internetu
Nadomestilo po SS 2006 vključuje tudi nadomestilo za radijsko predvajanje glasbenih posnetkov na internetu.
Domnevo, ki določa, da velja, da je nalog za plačilo sodne takse vročen takrat, ko vlagatelj vloge ali njegov pooblaščenec elektronsko vloži vlogo, je možno izpodbijati.
Odpoved dediščini je izjava volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič, s tem pa ovrže tudi pravno domnevo, da dediščino sprejema.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0084914
OZ člen 6, 6/2, 643, 643/3. ZVPot člen 25b, 25b/1-3.
spor majhne vrednosti – dejansko stanje – podjemna pogodba – vrednost naročila
Tožnik ni upravičen do višjega plačila za popravilo avtomobila od dogovorjenega, ker toženke ni (pravočasno) obvestil o prekoračitvi vrednosti naročila.
Obstoječa procesna zakonodaja narekuje državnemu tožilcu, da sam zbere dokazne vire, s katerimi zatrjuje odločilna dejstva, ki so navedena v opisu kaznivega dejanja v izreku obtožnega predloga. Če tega ne stori, lahko sodišče, ko opravlja materialni preizkus obtožnega predloga, takšen tožilski akt iz razloga 4. točke prvega odstavka 277. člena ZKP zavrže.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – upravičeni predlagatelj
Zemljiškoknjižni lastnik ni edini možen predlagatelj postopka za vzpostavitev etažne lastnine. Prvotna predlagateljica je trdila, da je lastninsko pravico pridobila širše od tega, kar je ob vložitvi predloga za vzpostavitev etažne lastnine izkazovala zemljiška knjiga, zato s tem, ko je tekom postopka izgubila lastništvo delov nepremičnine, kjer je bila dotlej vknjižena kot lastnica, ni sočasno in avtomatično izgubila statusa predlagateljice v tem postopku.
razdelitev posebne razdelitvene mase - načrt razdelitve posebne razdelitvene mase - obrazložitev obračuna stroškov - stroški upravljanja nepremičnin - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - omogočanje preizkusa utemeljenosti stroškov - elementi načrta razdelitve posebne razdelitvene mase - obsežen stečajni postopek - temeljita priprava predlogov - obstoj splošne mase
Stroški, ki se plačujejo iz (v tem primeru posebne) stečajne mase, morajo biti v upraviteljevem predlogu dovolj jasno opisani glede na posamezno vrsto in višino teh stroškov, tako da se upniki lahko o njih izjavijo in da je na podlagi pritožbe mogoče preizkusiti, ali gre res za stroške, ki obremenjujejo (to) posebno stečajno maso.
V devetem odstavku 371. člena ZFPPIPP so določeni elementi načrta razdelitve posebne razdelitvene mase, ki jih mora upravitelj upoštevati ne glede na to, kako obsežen in zapleten je posamezen stečajni postopek. Višje sodišče ocenjuje, da mora v večjih in bolj zapletenih stečajnih postopkih upravitelj še posebej temeljito pripraviti in obrazložiti svoje predloge, sodišče pa jih mora (zaradi obsežnosti in zapletenosti) pozorno preveriti. Poenostavitve, ki niso v skladu z določbami ZFPPIPP, niso dopustne.
Ali sorazmerni del stroškov postopka bremeni tudi posebno stečajno maso v skladu s 5. točko četrtega odstavka 226. člena ZFPIPP, je odvisno od odgovora na vprašanje, ali splošna masa obstaja ali ne, višina splošne stečajne mase pa je odločilnega pomena tudi pri odločanju o stroških v zvezi s končanjem stečajnega postopka.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004573
ZP-1 člen 55, 55/4, 62, 62a.
zahteva za sodno varstvo - izjava o dejstvih in okoliščinah prekrška - prekluzija - odgovornost samostojnega podjetnika
Če storilec pred izdajo odločbe o prekršku pisne izjave ne poda (oziroma jo poda po preteku 5-dnevnega roka), pa se je sodišče ob odločanju o vloženi ZSV dolžno omejiti na preizkus kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (člen 62a ZP-1), kajti storilec zaradi prekluzije (določba drugega odstavka člena 55 ZP-1) novih dejstev in okoliščine več ne more uveljavljati, če teh dejstev in okoliščin ni navajal že v pisni izjavi, ki jo bodisi ni podal, oziroma jo je podal po preteku 5-dnevnega roka, oziroma če ne izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v hitrem postopku.
Skladno z določili prvega odstavka 21. člena OZ je pogodba sklenjena takrat, ko ponudnik prejme od druge stranke (naslovnika) izjavo, da ponudbo sprejema, pri čemer je ponudba lahko sprejeta tudi konkludentno.
Izvršitev naročenih del šteje kot konkludentno sprejetje ponudbe, s čimer je med strankama sklenjena podjemna pogodba.
Predpostavke za utemeljenost tožbenega zahtevka na podlagi instituta neupravičene obogatitve so: obogatitev na strani tožene stranke oziroma prikrajšanje na strani tožeče stranke ter vzročna zveza in odsotnost pravne podlage za prehod premoženja.
ZD člen 212, 212/1, 213, 213/1. ZPP člen 360, 360/1.
napotitev dedičev na pravdo - spor o obsegu zapuščine - dvig denarnih sredstev iz zapustnikovega računa pred in po njegovi smrti - manj verjetna pravica - vezanost stranke na vsebino napotitvenega sklepa
Sredstva, ki so bila z zapustnikovega računa dvignjena po njegovi smrti, so bila v trenutku smrti zapustnikova, saj so tvorila premoženje, ki ga je zapustnik imel v trenutku smrti. Obrazložitev sodišča, da je zato štelo za manj verjetno trditev, da ta znesek (1,204.000,00 SIT oziroma 5.024,00 EUR) ne sodi v zapuščino, je v celoti pravilna. Dedinja M.K. bo morala v pravdnem postopku dokazati, da ta denarni znesek, ki je v trenutku zapustnikove smrti tvoril zapuščino, ni del zapuščine.
nastop kazni zapora pred pravnomočnostjo sodbe - pritožba obtoženca
Pravico do pritožbe zoper sklep po sedmem odstavku 361. člena ZKP ima obtoženec tudi, če je bilo njegovi zahtevi ugodeno. V primeru, ko se namreč zoper sklep o ugoditvi zahtevi o oddaji obtoženca na predčasno prestajanje zaporne kazni pritoži obtoženec oziroma njegova zagovornica, gre šteti, da pritožba po vsebini pomeni umik obtoženčeve zahteve.
Ker v obravnavanem primeru kot upnik nastopa Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS, ki je po samem zakonu oproščen plačila stroškov postopka, in ker ZPP in ZBPP ne urejata te situacije, je potrebno obravnavano prikrito pravno praznino zapolniti z ustrezno pravno razlago 38. člena ZIZ, ki ureja plačilo izvršilnih stroškov v izvršilnem postopku. Glede na navedeno je potrebno izhajati iz določbe četrtega odstavka 38. člena ZIZ, ki določa, da če se postopek uvede po uradni dolžnosti, se predujem oziroma varščina ne plača, potrebni stroški pa se vnaprej izplačajo v breme proračuna sodišča, ki je dovolilo izvršbo. V primerih, ko se stroški izplačajo v breme proračuna, se ne izplačajo avtomatično vsi priglašeni stroški, temveč zgolj stroški, ki so ocenjeni kot potrebni za konkretno izvršbo.