Skupen namen pogodbenika je bil ta, da prevoznik opravi prevoze, naročnik pa mu jih plača. Glede na navedeno izjave tožene stranke o odpovedi vsem ugovorom, ni mogoče razlagati tako, da se je odpovedala tudi ugovoru neizpolnitve obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL51662
ZOR člen 45, 45/1, 45/2, 45/3, 45/5, 67, 70, 70/1, 73, 45, 45/1, 45/2, 45/3, 45/5, 67, 70, 70/1, 73. ZGD-1 člen 481, 481/3, 481, 481/3.
oblika - obličnost - teorija o realizaciji - pogodba o prodaji poslovnega deleža - odsvojitev poslovnega deleža
Namen, zaradi katerega je sklenitev pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža predpisana v obliki notarskega zapisa, izključuje uporabo teorije o realizaciji. Obličnost je v primeru odsvojitve poslovnega deleža namreč predpisana v javnem interesu, iz določbe pa izhaja namen, zaradi katerega je predpisana stroga obličnost, in sicer zakonodajalec stremi k ohranjanju razmerji med obstoječimi družbeniki in otežuje vstop novih. Ker je zakonodajalčev namen stroge obličnosti jasno in prepoznavno razviden, prodajna pogodba za poslovni delež v obravnavanem primeru, kljub temu da je bila realizirana v pretežnem delu (pa tudi, če bi bila izpolnjena v celoti), ni veljavno sklenjena in nima pravnega učinka, zato tožnik s tožbenim zahtevkom, ki terja toženčevo izpolnitev obveznosti na podlagi te pogodbe, ne more uspeti.
Očitek storilcu, da s silo ali resno grožnjo izterja dolg že sam po sebi šteje, da je storilec upravičen do povrnitve dolga, in da je torej materialno oškodovan, vendar pa se pri izterjavi ne posluži legalnih poti, temveč uporabi silo oziroma resno grožnjo. Dejstvo, da je oškodovanka odlagala plačilo zato ne more predstavljati takšne okoliščine, ki bi bistveno zmanjšala težo dejanja.
Zagotavljanje vzdušja fizične premoči sicer res pomeni zgolj pasivno ravnanje, kot navaja pritožnik, vendar ni moč mimo tega, da na drugi strani predstavlja tudi posebno obliko grožnje, ki jo storilci, pa čeprav le s svojo navzočnostjo, sporočajo oškodovancu. Neposredna grožnja bo tako odvisna bodisi od same pojavnosti takih oseb, ki dajejo videz, da so vsak trenutek sposobne uporabiti silo, ali pa od števila teh oseb, zaradi česar se oškodovanec čuti neposredno resno ogrožen.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - težko nadomestljiva škoda
Po oceni pritožbenega sodišča zatrjevane okoliščine (poplavljeno dvorišče, hiša in poslovni objekt; omejen dostop do doma (le dvakrat dnevno); prodiranje mulja na dvorišče hiše in poslovnega objekta; neznosen smrad zaradi mulja v katerem so fekalije), zadoščajo za kvalifikacijo težko nadomestljive škode, saj tožniku onemogočajo dosedanjo normalno uporabo svoje nepremičnine - svojega doma, ki je po svoji naravi eksistenčnega pomena.
Obdolženi ni ravnal v silobranu, saj za to manjka osnovi element - protipraven napad nanj. Pri kaznivem dejanju kršitve nedotakljivosti stanovanja pa ni potrebe po ločevanju zasebnih prostorov od poslovnih v isti hiši, saj se to kaznivo dejanje stori tako v tujem stanovanju kot v drugih zaprtih prostorih, tudi poslovnih.
V primeru, ko glavnega zahtevka ni več, tudi ni več mogoče razpravljati o njegovi utemeljenosti kot o predhodnem vprašanju, da bi sodišče lahko odločilo o stroških postopka.
Ker upnik na ugovor ni odgovoril, je šteti, da so navedbe iz ugovora resnične, da je torej upnik dolžniku dolg odpustil. Povedano pomeni, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva (odpusta dolga), ki je nastopila po izvršljivosti odločbe, da je torej izpolnjen razlog iz 8. točke 1. odstavka 55. člena ZIZ in je bilo zato treba ugovoru ugoditi.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC0001733
KZ člen 196, 196/1, 196, 196/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371, 371/1, 371/1-8.
neupravičen promet z mamili - konkreten dejanski stan - nedovoljen dokaz
Ni nedovoljen dokaz zaseženo mamilo katerega so policisti v vozilu zaznali pri pregledu dodatne opreme do katerega so upravičeni po čl. 11 Zakona o varnosti cestnega prometa. S tem so nastali razlogi za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, zaradi česar so morali ravnati po I. odst. 148. čl. ZP. Čeprav je bila kasneje opravljena preiskava avtomobila po odredbi preiskovalnega sodnika, je bila tudi ta zakonita saj je bilo kljub napačni navedbi reg. tš. vozila to označeno tako, da ni moglo priti do pomote. Dejstvo da je mamilo prevažal, njegova količina in zaznave policistov o njegovi takratni nervozi, pa dajejo tudi vso osnovo za trditev, da je obt. vedel kaj prevaža, da je to prepovedano in tudi čemu je namenjeno - nadaljnji prodaji.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC0001726
KZ člen 111, 112, 212, 212/1, 111, 112, 212, 212/1. ZKP člen 372, 372.
zastaranje kazenskega pregona - kaznivo dejanje velike tatvine
Kršitev kazenskega zakona iz 3. tč. 372. čl. ZKP, ki je podana s tem, da je kazenski pregon zoper obtoženca pred odločitvijo na drugi stopnji absolutno zastaral je sodišče druge stopnje odpravilo skladno z določbo 1. odst. 394. čl. ZKP tako, da je zoper obtoženca po določbi 4. točke 357 čl. ZKP izreklo zavrnilno sodbo.
ZZK-1 člen 86, 87, 93, 94. ZIZ člen 170, 170/2. ZPPSL člen 30, 36, 69.
zaznamba sklepa o izvršbi - pridobitev zastavne pravice na nepremičnini - začetek postopka prisilne poravnave
Začetek postopka prisilne poravnave ni ovira za dovolitev vpisov, če je bil sklep o izvršbi na nepremičnino, ki se po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi, izdan pred začetkom postopka prisilne poravnave in je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog (v tem primeru obvestilo in sklep o izvršbi) pred trenutkom, od katerega učinkuje začetek postopka prisilne poravnave.
Sodišče prve stopnje je pri izdaji izpodbijanega sklepa zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, saj upniku v obrazložitvi ni pojasnilo, zakaj od njega zahteva plačilo predujma za sodnega cenilca.
izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršba na dolžnikova sredstva pri organizaciji za plačilni promet - dolžnost posredovanja podatkov
Upnik, ki na podlagi verodostojne listine predlaga izvršbo na dolžnikova sredstva pri organizaciji za plačilni promet (OPP), v predlogu za izvršbo ni dolžan navesti podatkov o OPP, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva in številke računa. V tem primeru sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih.
Konstrukt nadaljevanega kaznivega dejanja pri osebnih kaznivih dejanjih praviloma ni mogoč. Enako velja, če se obdolžencu očitajo raznovrstna kazniva dejanja iz treh poglavij posebnega dela KZ.
Sodišče je dolžno obrazložiti samo tiste odločitve, ki so navedene v izreku. Zato ni dolžno obrazlagati, zakaj ni sprejelo drugačnih obrazložitev.
pogoji za vpis (so) lastninske pravice v zemljiško knjigo - smrt imetnika pravice - načelo pravnega prednika
Vpis v zemljiško knjigo je mogoč glede na obstoječe zemljiškoknjižno stanje, to pomeni, da mora biti subjekt, zoper katerega se bo vpis dovolil, ob času vložitve predloga ali uvedbe postopka po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi že vpisan ali pa se zanj sočasno vknjiži ali predzaznamuje pravica, glede katere se bo opravil nov vpis. V materialnem pravu ima ta kontinuiteta vpisov podlago v načelu, da nihče ne more prenesti več pravic, kot jih ima sam.
Toženec je bil sicer pravilno vabljen, vendar pa mu ni bilo omogočeno sodelovanje na glavni obravnavi, kajti o njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni bilo odločeno, prav tako pa tudi sodišče prve stopnje uprave zaporov ni obvestilo, da naj toženca na glavno obravnavo pripeljejo. Ker tožencu torej ni bilo omogočeno sodelovanje na glavni obravnavi, je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
ZPP člen 110, 110/1, 110/2, 110/4, 110, 110/1, 110/2, 110/4.
rok za predložitev dokazila o plačilu sodne takse
Rok za predložitev dokazila o plačilu sodne takse je podaljšljiv. Zato mora sodišče o predlogu stranke za podaljšanje tega roka odločiti s sklepom, sklep pa obrazložiti. Zoper sklep, s katerim je predlog zavrnjen, je dovoljena pritožba.
izvedensko mnenje pred pravdo – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Izvedensko mnenje, ki ga je stranka sama pridobila pred pravdo, ni mogoče upoštevati kot mnenje izvedenca, ki ga je določilo sodišče po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP), če stranka s tem ne soglaša.
Ni pomembno ali je toženec dajal redarjem neposredna navodila ali ne. Delodajalec namreč po določbi 147. člena OZ odgovarja za ravnanje svojih delavcev, kot bi ravnal sam (gre za obliko odgovornosti za drugega in ne za odgovornost za svoje ravnanje). Te odgovornosti se lahko oprosti le, če dokaže, da so delavci ravnali tako kot je treba. Ker so redarji očitno presegli svoje pristojnosti, torej niso ravnali kot je treba, in tožena stranka za škodo, ki je tožniku nastala s tem ravnanjem, odgovarja.