Pritožnici utemeljeno opozarjata, da izpodbijani sklep ne vsebuje izreka. ZZK-1 v drugem odstavku 152. člena izrecno določa, da mora izrek sklepa, s katerim zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis, obsegati identifikacijski znak nepremičnine, na katero se vpis nanaša, navedbo listin, ki so podlaga za vpis, vrsto in vsebino vpisa, ki se s sklepom dovoljuje.
ZZK-1 člen 38, 38/2, 146, 146/1-3. ZKZ člen 17, 19, 22.
vpis lastninske pravice na kmetijskem zemljišču – predložitev potrebnih listin – sklep upravne enote, da ne gre za promet s kmetijskimi zemljišči po ZKZ
V tej zadevi je s predložitvijo sklepa UE zadoščeno pogoju iz drugega odstavka 38. člena ZZK-1. V njem je pristojna upravna enota zavzela jasno stališče, da ne gre za promet s kmetijskimi zemljišči, ki bi bil podvržen uporabi pravil III. poglavja ZKZ o omejitvah v prometu s kmetijskimi zemljišči. Stališče UE temelji na vsebinski presoji konkretnega pravnega posla. Glede na navedeno in ob upoštevanju načela prirejenosti postopkov se sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne sme ukvarjati s presojo, ali gre za promet v smislu 17. člena ZKZ.
Zavrnitev dokaznih predlogov, zaradi pomanjkanja trditev, ki naj bi jih dokazovali, je pravilna in dovolj argumentirana.
Dokazno breme o tem, da ji je bila dostavljena stvar z napako, je na toženki. Ona mora dokazati svoj ugovor, ki naj bi utemeljeval odstop od pogodbe (in jo posledično razbremenil obveznosti plačila kupnine).
Materialnopravne ugovore stranka sicer lahko poda do konca postopka, a le v primeru, da je pravočasno (torej do prvega naroka) navedla vsa relevantna dejstva, ki takšen ugovor utemeljujejo.
fikcija vročitve - pričetek teka za ugovor - zakonski rok
Skladno z veljavnimi določbami (111. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) roka ne podaljšujejo sobote, nedelje, prazniki, ki so znotraj tega roka. Ugovorni rok je „podaljšan“ le v primeru, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki je določen z Zakonom o praznikih (četrti odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V tem primeru rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika.
povrnitev stroškov - položaj hipotekarnega dolžnika
Hipotekarni dolžnik ima v zvezi z izvršbo na njegovo nepremičnino v izvršilnem postopku enak procesni položaj kot glavni dolžnik. Kot stranka postopka je tudi dolžna povrniti upnici za izvršbo potrebne stroške (peti odstavek 38. člena ZIZ). Predujem po svoji naravi pomeni znesek, ki je plačan v naprej, ko še ni znano, kakšni bodo dejanski stroški, ki nujno niso enaki predujmu.
prometna nesreča - pešec in motorno vozilo - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - presoja višine odškodnine - načelo individualizacija višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - odškodnina za strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Sodišče mora pri odmeri odškodnine upoštevati tako načelo individualizacije kot načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Prvo načelo zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine posameznega primera. Drugo načelo terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena odškodnine, kot tudi to, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Poleg tega nalaga sodišču, da zaradi enotnosti sodne prakse upošteva druge, primerljive primere sodne prakse.
Zahtevek za izročitev listine, primerne za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo (ki ga v primeru dvojne prodaje nepremične prvi kupec vloži zoper drugega, nedobrovernega kupca, ki je svojo lastninsko pravico vpisal v zemljiško knjigo), predstavlja stvarnopravni in ne obligacijski zahtevek.
Ugotovitvena tožba je dopustna tudi, če tožnik izkaže, da njegov pravni interes za ugotovitev obstoja celotnega pravnega razmerja seže prek konkretnega spornega zahtevka, ki je iz tega pravnega razmerja že zapadel. Le z ugotovitveno tožbo si namreč stranka v takšnem primeru lahko zagotovi pravnomočno odločitev o (ne)obstoju pravnega razmerja, ki učinkuje tudi v morebitnih prihodnjih pravdah iz tega razmerja.
Tožnik bi vpis v zemljiško knjigo lahko dosegel le s t.i. izbrisno tožbo po hrvaškem pravu, ki je urejena v drugem odstavku 125. člena Zakona o vlastništvu i drugim stvarnim pravima (ZV). Gre za tožbo, s katero lahko stranka, v primeru dvojne prodaje nepremičnine, zahteva izbris vpisa lastninske pravice in vpis svoje lastninske pravice, v primeru, da pridobitelj ni postopal v dobri veri in je v trenutku, ko je sklenil pravni posel z odsvojiteljem vedel, da je nepremičnina veljavno odsvojena drugemu in mu predana v posest. Ker gre za dajatveno tožbo, ki zagotavlja popolnejše in učinkovitejše pravno varstvo, pa (skladno z ustaljeno sodno prakso) nima pravnega interesa za izdajo ugotovitvene sodbe.
prenehanje preživninske terjatve ex lege – pridobitev premoženja
Vložitev tožbe v pravdnem postopku, s katero se zahteva sprememba izvršilnega naslova glede preživnine, je ustrezna pravna pot le v primeru spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, ali če je upravičenec storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroka ali starše zavezanca (82.č člen ZZZDR). Dolžnik ni zatrjeval nobene od navedenih okoliščin, ampak prenehanje pravice do preživljanja zaradi pridobitve premoženja, s katerim si lahko upnica zagotovi preživljanje. S tem se je skliceval na zakonski dejanski stan iz določila 83. člena ZZZDR, ki opredeljuje razloge prenehanja preživninske obveznosti. Pravica do preživnine v tem primeru ne preneha na podlagi sodne odločbe, ampak z nastopom v zakonu opredeljenih dejstev (ex lege).
URS člen 2, 23, 33. ZIZ člen 3, 17, 17/2, 17/2-1, 34, 34/1.
načelo sorazmernosti - prepoved čezmernih posegov v dolžnikovo premoženje - obseg izvršbe - izvršba na nepremičnine
Pri izvršbi pride do posega v lastninsko pravico dolžnika, ki je ena temeljnih človekovih pravic (33. člen Ustave). Nobene dileme ni, da je prisilni poseg utemeljen, in sicer s pravico upnika do sodnega varstva (23. člen Ustave). Vendar mora biti ta poseg sorazmeren (2. člen Ustave). Osnovna vsebina načela sorazmernosti je v prepovedi čezmernih posegov, v modernem pomenu pa vsebuje tehtanje pravic ali vrednot, ki si stojijo nasproti. Naveden ustavni okvir je na nivo zakona prenesen v 3. člen ZIZ.
URS člen 22, 25. ZIZ člen 24, 24/3, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-12, 56.
pravica do pritožbe - postopek odločanja o vstopu novega upnika - procesni vstop - ločenost odločanja o ugovoru, da terjatev ni prešla na novega upnika - procesno gradivo, ki podlaga odločitve - pravica do izjave - konec postopka zaradi poplačila opravljenega v postopku kot posledici izvršilnega dejanja
Predlog novega upnika za vstop v postopek in pogodba o prenosu terjatve, ki sta bila podlaga za dovolitve vstopa, je sodišče prve stopnje vročilo dolžniku šele z dopisom z dne 6. 5. 2016, kar je bilo šele po vložitvi obravnavane pritožbe. S pojasnjenim ravnanjem sodišča prve stopnje je bilo dolžniku onemogočeno aktivno sodelovanje v postopku (22. člen Ustave), učinkovito pa tudi ni mogel uresničiti pravice do pritožbe (25. člen Ustave).
Zastavni dolžnik R. d.o.o. je po samem zakonu vstopil v položaj upnika R. d.d.. Po pojasnjenem prenehanje hipotekarnega zavarovanja, ker je ista oseba postala lastnik nepremičnine in imetnik hipoteke na tej nepremičnini (četrta alineja 154. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ), ni posledica opustitve upnika glede izvrševanja zastavne pravice, ampak posledica zakonite subrogacije ob plačilu tujega dolga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081225
ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 132, 168, 169, 243, 243/1, 619, 635.
poslovna odškodninska odgovornost – projektantska napaka – podjemna pogodba – škoda zaradi zaupanja – refleksna škoda – trditvena podlaga – sodba presenečenja – navadna škoda – izgubljeni dobiček – materialno procesno vodstvo
Navadna škoda se, kadar je prišlo do poškodovanja stvari, lahko kaže v obliki odškodnine za uničeno stvar, stroškov popravila in manjvrednost stvari ali drugih stroškov, ki imajo prav tako značilnost navadne škode. S tem v zvezi je dolžnost tožeče stranke, da navede vso tisto dejansko podlago, ki utemeljuje uveljavljeni tožbeni zahtevek tako glede obsega kot višine škode.
Odgovornost za škodo zaradi zaupanja obstaja samo, če so izpolnjene predpostavke odgovornosti za stvarne napake.
Za ugotavljanje višine izgubljenega dobička je treba opraviti primerjavo dejanskega položaja oškodovanca s položajem, ki bi ga ta imel v primeru, če oškodovalčevega dejanja ne bi bilo, in v ta namen oblikovati hipotetični scenarij (scenarij „nekršitve“).
Na odločitev, ki temelji na drugačni pravni oceni, z vidika katere so za odločitev v sporu bistvena povsem druga dejstva, se tožeča stranka ne more uspešno sklicevati; sodišče prve stopnje je odločitev sprejelo prav na taki materialnopravni podlagi, kot jo je uveljavljala tudi tožeča stranka. Upoštevaje aktivnost tožene stranke in dejstvo, da sodišču ni mogoče očitati (nepojasnjene) spremembe pravnega naziranja, bi namreč po stališču višjega sodišča tožeča stranka, če bi bila zadosti skrbna, vsa potrebna dejstva in dokaze lahko navedla še na prvem naroku za glavno obravnavo, ne glede na to, da je (šele) v nadaljevanju sodišče prve stopnje sprejelo sklep, da bo postavilo izvedenca gradbene stroke s področja projektiranja.
vmesna sodba – konflikt med pravdnima strankama – poškodovanje tožnika – soprispevek toženca – vznemirjanje z besedami – vzrok škodnega dogodka – dokazno breme – mejni prag zadostne verjetnosti
Ob dogodku so bile udeležene samo pravdne stranke, ki so imele interes za izid spora, zato vzroka škodnega dogodka ob odsotnosti za izid spora nezainteresiranih prič ni bilo mogoče ugotoviti s stopnjo prepričanja in je sodišče pravilno uporabilo merilo mejnega praga zadostne verjetnosti.
odmera nagrade in stroškov cenitve nepremičnine - potrebnost stroškov cenilca - obveznost pritegnitve sodnega cenilca
Vrednost nepremičnine, ki je predmet izvršbe, po drugem odstavku 178. člena ZIZ ugotovi sodišče na podlagi cenitve sodnega cenilca. Pritegnitev sodnega cenilca v postopek nepremičninske izvršbe z nalogo, da oceni nepremičnino, je obvezna. Posledično so stroški cenilca nastali s cenitvijo stroški potrebni za izvršbo.
izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - poplačilo upnika pred pravnomočnostjo sklepa o ugovoru - načelo formalne legalitete - zakonske zamudne obresti
Pravila, po katerih ravna organizacija za plačilni promet, ko izvršuje sklep o izvršbi, in pravila, po katerih ravna izvršitelj v primeru premičninske izvršbe, se razlikujejo, zato je dolžničino pritožbeno stališče, da tudi za banko veljajo enaka pravila kot za izvršitelja neutemeljeno. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, je dopustno poseči na denarna sredstva dolžnika na računu pri banki še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, pri čemer se blokada sredstev in s tem njihov rubež opravi takoj, ko banka prejme sklep o izvršbi. Če je predlogu za izvršbo priložen izvršilni naslov kot v obravnavani zadevi, pa banka tudi takoj upnika poplača še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi (tretji odstavek 46. člena in 138. člen ZIZ).
Uredba sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 4, 4/2, 4/2-b. ZFPPIPP-G člen 37. ZFPPIPP člen 389, 389/3. ZIZ člen 102.
stečajna masa v postopku osebnega stečaja - novela zakona - vpliv spremembe zakona na zaseg in izterjavo - sklep o izterjavi stalnih prejemkov - sklep o zasegu denarnega dobroimetja - izvršilni sklep - omejitev zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso - omejitve izvršbe - izvrševanje sklepa skladno s spremembo - spor z mednarodnim elementom - pravo države uvedbe postopka
Dne 26. 4. 2016 je začela veljati novela ZFPPIPP-G, ki drugače ureja stečajno maso v postopku osebnega stečaja. Pritožnica ima prav, ko navaja, da ZFPPIPP-G nima prehodnih določb glede spremenjenega 389. člena ZFPPIPP. Vendar pa to ne pomeni, da zato spremenjena določba 389. člena ZFPPIPP za obravnavano razmerje ne velja. V skladu s 37. členom ZFPPIPP-G namreč ta zakon začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. To pa pomeni, da se z dnem začetka njegove veljavnosti začne uporabljati tudi spremenjeni 389. člen.
Sklep o izterjavi stalnih prejemkov in sklep o zasegu denarnega dobroimetja sta po svoji naravi izvršilna sklepa. Na take sklepe sprememba predpisa, ki ureja njuno izvrševanje, seveda vpliva (razen kadar prehodne določbe določajo drugače), in to ne glede na dejstvo, da sta osnovna sklepa postala pravnomočna že pred novelo ZFPPIPP-G. To pa nadalje pomeni, da zaradi spremembe zakona, ki omejuje zneske, ki spadajo v stečajno maso (torej zaradi spremembe 389. člena ZFPPIPP), sprememba sklepov niti ni bila potrebna.
Stečajna dolžnica biva v Republiki Avstriji in je tam tudi zaposlena, kar pomeni, da ji je treba socialno varnost zagotoviti v Republiki Avstriji, ki pa sama ureja, kateri so potrebni zneski za preživetje stečajne dolžnice in njene družine.
izročitev nepremičnine kupcu - rok za izselitev dolžnika - bivanje drugih oseb v nepremičnini
Kar se tiče pritožbenih navajanj, da je rok prekratek, ker v hiši živi šest drugih oseb, sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnica za te trditve ni predložila ali predlagala nobenih dokazov (npr. prijava stalnega prebivališča), ki bi izkazovali, da osebe bivajo v stanovanjski hiši, niti navedla razmerja do teh oseb ali pravne podlage (npr. najemna pogodba), ki daje tem osebam opravičenje do bivanja. Odsotnost teh relevantnih trditev in dokazov sodišču druge stopnje onemogoča, da bi se do teh navedb sploh lahko opredelilo. Kot že zgoraj navedeno, pa iz cenilnega poročila izhaja, da je stanovanjska hiša na predmetnih nepremičninah nedograjena in nevseljena.
Standard dokazanosti dolžnikovega opozicijskega ugovora mora dosegati raven gotovosti, ne le zaradi zgoraj opisanega procesnega položaja strank, temveč tudi zaradi dejstva, da v primeru, če je ugovoru ugodeno, upniku zakon ne daje pravice do tožbe za ugotovitev dopustnosti izvršbe.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ugovor zoper odpust obveznosti – neutemeljena zahteva za skrajšanje preizkusne dobe
Na obdobje, krajše kot dve leti, se lahko skrajša preizkusna doba, ki bi bila na podlagi meril iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP določena kot najkrajša (dve leti), le v izjemnih primerih pa je mogoče dodatno skrajšati tudi daljšo preizkusno dobo.
Zgolj dejstvo, da je dolžnik do sedaj prejemal le minimalne dohodke, ob nespremenjenih okoliščinah, ki jih je višje sodišče upoštevalo pri določitvi triletnega preizkusnega obdobja, ni dovolj tehten razlog za (dodatno) skrajšanje preizkusne dobe. Dolžnik v ugovoru namreč ni z ničemer dokazal svojih trditev, da tudi v prihodnosti (do izteka tri letne preizkusne dobe) ne bo pridobil oziroma ne bo mogel pridobiti višjih prihodkov niti premoženja večje vrednosti oziroma ni z ničemer pojasnil, kaj mu to preprečuje. Kot je že v predhodni odločbi poudarilo višje sodišče, namen instituta odpusta obveznosti ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, temveč vrnitev takšnih oseb v premoženjske razmere, ki jih omogočajo normalno življenje, vendar šele po tem, ko jim, kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov.
predlog za izvršbo - osebni stečaj - prijava terjatve
V postopku osebnega stečaja se ne uporablja določilo petega odstavka 296. člena ZFPPIPP (tretja točka drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP), ki določa sankcijo prenehanja terjatve za primer zamude s prijavo terjatve. Terjatve v delu, v katerem niso plačane iz razdelitvene mase ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo tudi po koncu stečajnega postopka (drugi odstavek 382. člena ZFPPIPP).