načelo vestnosti in poštenja - zloraba procesnih pravic - zavlačevanje postopka - kaznovanje stranke v postopku - denarna kazen - vlaganje pravnih sredstev
Procesno zlorabo je mogoče opredeliti tudi kot razhajanje med objektivno funkcijo procesnega akta in učinkom, ki se v konkretnem primeru z njim dosega, ta pa drugi stranki škoduje ali je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Drži ocena, da dolžničin način izvrševanja pravice do pravnega sredstva – njeno vlaganje (vsebinsko praznih) pravnih sredstev zoper skoraj vsak procesni sklep sodišča oziroma njihovo kopičenje, vodi (zgolj) k zavlačevanju postopka in obravnavanju ter pojasnjevanju enih in istih procesnih vprašanj. Slednje pa ni namen pravice do pravnega sredstva ter nasprotuje načelu vestnosti in poštenja.
kaznovanje stranke postopka – žalitev sodišča v vlogi
Samo zatrjevanje napak pri sojenju ni žaljivo, žaljive pa so negativne vrednostne sodbe, sramotenje posameznih sodnikov in strank ter izražanje prezira do sodišča.
denarna kazen – žalitev sodišča - žalitev sodnika - žalitev stranke v postopku – žalitev v vlogi - pritožba
Zatrjevanje napak pri sojenju ni žaljivo, žaljive pa so v pritožbi navedene nagativne sodbe, sramotenje posameznih sodnikov in strank ter izražanje prezira do sodišča.
ZMZPP člen 95, 95/2, 98, 98/1-3, 101, 101/1. ZNP člen 30, 31, 31/3, 33, 33/3.
priznanje tuje sodne odločbe - višina odškodnine - javni red - pridržek javnega reda - pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - sodni tolmač - izraelska sodba - ugovor vzajemnosti - overjen prevod tuje sodne odločbe - dokazovanje z neoverjenim prevodom tuje sodne odločbe
Bistvenega pomena je, da je identiteta osebe nesporna. Minimalne razlike pri zapisu osebnega imena sodišče lahko zanemari.
Sodišče lahko v izjemnem primeru, ko se izkaže, da ni sodnega tolmača za določen jezik, kar pomeni, da ni mogoče zagotoviti overjenega prevoda, dopusti dokazovanje z neoverjenim prevodom, če je izkazana strokovnost prevajalca na ravni, ki se zahteva za kandidate za sodne tolmače.
Izraelsko Vrhovno sodišče, ki je pri odločitvi upoštevalo tako okoliščine, ki govorijo v prid pristojnosti slovenskega sodišča, kot okoliščine, ki govorijo v prid pristojnosti izraelskega sodišča in na koncu ocenilo, da je težave toženca zaradi pravdanja v Izraelu mogoče v večji meri prebroditi kot težave tožnika, če bi se postopek vodil v Sloveniji, zlasti upoštevajoč njegovo zdravstveno stanje. Ob takšnih ugotovitvah, ki jih nasprotni udeleženec v pritožbi ne izpodbija, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da pristojnost tujega sodišča ni temeljila izključno na osebni vročitvi tožbe.
V postopku priznanja tuje sodne odločbe se vzajemnost vselej ugotavlja le na načelni ravni. Sodišču prve stopnje, zaradi ugovora, da ni vzajemnosti, ni bilo treba ugotavljati, ali bi v konkretnem primeru – glede na to, da je poteklo več kot pet let od izdaje sodb do vložitve predloga za priznanje – izraelsko sodišče priznanje zavrnilo, ali pa bi ocenilo, da razlogi na strani predlagatelja (bolezen in slabo finančno stanje predlagatelja, ki je prav posledica škodnega dogodka) zamudo opravičujejo. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je ocenilo le, ali so omejitve, ki jih Izrael postavlja v zvezi s priznanjem tujih sodnih odločb, toliko večje od omejitev po slovenski pravni ureditvi, da vzajemnosti ni.
Pridržek javnega reda je podan le, kadar bi bili učinki priznanja tuje sodne odločbe v nasprotju s temeljnimi načeli pravne in družbene ureditve Republike Slovenije. V teoriji se poudarja, da mora biti zavrnitev priznanja tuje sodne odločbe zaradi nasprotovanja javnemu redu skrajni ukrep, ki ga država lahko uporabi le, če bi priznanje povzročilo učinke, ki so zanjo povsem nesprejemljivi. Uradni preizkus ni pokazal nobenih postopkovnih in materialnopravnih razlogov, ki bi narekovali uporabo pridržka javnega reda.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015966
ZPP člen 339, 339/2-8. ZArbit člen 42.
priznanje tuje arbitražne odločbe – pravica do izjave v postopku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker se sodišče ni izreklo o navedbah nasprotnega udeleženca v odgovoru na predlog za priznanje tuje arbitražne odločbe, je kršilo njegovo pravico do izjave.
žalitev sodišča v vlogi – kaznovanje stranke v postopku - denarna kazen
Pavšalni očitki nepoštenosti, koruptivnosti in malomarnosti sodnici in njenemu sodniškemu kolegu, nimajo nikakršne racionalne zveze z relevantno vsebino pritožbe, v kateri so bile žalitve zapisane.
Čeprav je pravniškemu jeziku bližji nevtralen, čustveno neobarvan način izražanja, dejstvo, da besedna zveza „za lase privlečen“ ni zvrstno nevtralna, še ne pomeni, da je žaljiva. Zato je pritožnica, čeprav z nekoliko slabšalno čustveno zaznamovanim izrazoslovjem, ostala v mejah dopustne kritike sodne odločbe in ji ni mogoče očitati krnitve ugleda sodišča.
Problematizirano vprašanje pravočasne priglasitve stroškov sodne takse za vloženo pritožbo v pritožbenem postopku ureja tretji odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v postopkih izvršbe in zavarovanja smiselno uporablja po določbi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V postopku s pravnimi sredstvi sodišče odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim po določbi 165. člena ZPP. V primeru, da gre za odločanje brez poprejšnjega obravnavanja, kakršen je tudi postopek odločanja o pritožbi, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu (torej pritožbi), o katerem naj odloči sodišče (tretji odstavek 163. člena ZPP).
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 34. ZMZPP člen 101.
Pri presoji, ali je bilo tožencu res onemogočeno sodelovanje v postopku, sodišče v državi, v kateri se zahteva razglasitev izvršljivosti, ni vezano na formalna pravila o vročanju. Sodišče je dolžno glede na okoliščine konkretnega primera oceniti le, ali je toženec bil pravočasno seznanjen z začetkom postopka tako, da je imel možnost pripraviti obrambo. Pri tej oceni je najpomembnejše iskanje pravičnega ravnotežja med varovanjem pravice obrambe na eni strani ter preprečevanjem slabovernega izogibanja postopku na drugi strani. V primeru, ko pa se je toženec seznanil z sodbo in jo je imel možnost izpodbijati, pa te možnosti ni izkoristil, ugovora, da ni bil seznanjen z začetkom postopka, nima več.
priznanje tuje sodne odločbe - pravno nasledstvo – subjektivna identiteta – javni red – učinek procesnih dejanj – sklep o dedovanju – vesoljno nasledstvo – prehod terjatve na dediče – priznanje dajatev
Podana je subjektivna identiteta med nasprotno udeleženko in Ljubljansko banko Osnovno banko – Ekspozitura Otoka, ki ji je bila naložena izpolnitev obveznosti v sodbi, katere priznanje se predlaga. Ljubljanska banka Osnovna banka je bila nekaj časa samostojna pravna oseba, v relevantnem spornem obdobju pa ne več.
Procesno dejanje, ki ga je v zadevi P 1512/91 pred sarajevskim sodiščem opravila Ljubljanska banka Osnovna banka – Ekspozitura Otoka (odgovor na tožbo), učinkuje tudi v razmerju do nasprotne udeleženke, zato ugovor iz 96. člena ZMZPP ni utemeljen. Ne drži namreč, da gre za dve samostojni pravni osebi, temveč je bila Ljubljanska banka, Glavna filiala Sarajevo – Ekspozitura Otoka, del Ljubljanske banke d. d.
Ni odločilno, da iz sklepa o dedovanju ni razvidno, da je predmet dedovanja tudi sporna terjatev. Glede na dejstvo, da je tudi v pravu Bosne in Hercegovine uveljavljeno načelo tako imenovanega vesoljnega nasledstva in upoštevaje, da je sklep o dedovanju deklaratorna sodna odločba, Vrhovno sodišče ugotavlja, da je prehod terjatve z zapustnika na zakonitega dediča – predlagatelja izkazan na dovolj kvalificiran način.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0015612
ZPP člen 70, 70-5, 339, 339/2-2, 354, 354/1, 365, 365-3. ZMZPP člen 108, 108/3, 111. ZNP člen 37.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izločitev sodnika sodišča druge stopnje - izločitveni razlog
Podan je po uradni dolžnosti upošteven pritožbeni razlog (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in s 111. členom ZMZPP) bistvene kršitve določb postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je pri izdaji izpodbijanega sklepa senata okrožnega sodišča sodelovala kot predsednica senata sodnica, ki je kot sodnica posameznica odločila v isti zadevi o predlogu za potrditev izvršljivosti tuje sodne odločbe (tretji odstavek 108. člena ZMZPP) in ki bi torej morala biti izločena pri odločanju o pravnem sredstvu zoper sklep, ki ga je izdala (izločitveni razlog po 5. točki 70. člena ZPP).
kaznovanje stranke postopka - žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen
Pavšalni očitki koruptivnosti, malomarnosti in nevestnosti sodnici in sodniški pomočnici, nimajo nikakršne racionalne zveze z relevantno vsebino o pritožbe, v kateri so bile žalitve zapisane. Zato izrečena kazen ne more predstavljati nikakršnega „utišanja“ stranke, ki bi bilo v nasprotju z načeli procesne zakonodaje.
priznanje tuje sodne odločbe – pravno nasledstvo - identiteta med nasprotnim udeležencem in nosilcem obveznosti v postopku pred tujim sodiščem – prehod obveznosti
Okoliščino, da je obveznost prešla na nasprotnega udeleženca (osebo, ki v tuji sodni odločbi ni označena kot dolžnik), bi lahko predlagatelj dokazal na načine, določene v 24. členu ZIZ. Moral bi torej določno označiti javno ali po zakonu overjeno listino (izpisek iz sodnega registra, sklep o ustanovitvi nasprotne udeleženke, akt o preoblikovanju zavarovalne skupnosti v delniško družbo in podobno), s katero lahko dokaže, da je bila obveznost prevzeta ali je na drug način prešla na nasprotnega udeleženca. Kadar to ni mogoče, se prehod obveznosti dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.
priznanje tuje sodne odločbe – sodba ukrajinskega sodišča – določitev preživnine v odstotku plače – javni red
Določitev preživnine v odstotkih od plače preživninskega zavezanca in z omejitvijo minimalne preživnine na podlagi tujega predpisa, s katerim je določen znesek zajamčene preživnine za otroka, ni v nasprotju z javnim redom v Republiki Sloveniji v smislu določbe 100. člena ZMZPP.
Ni vsak kogenten predpis del javnega reda, ampak je to le tisti, katerega kršitev bi ogrozila integriteto domače pravne ureditve, mednarodno običajno pravo, temeljna moralna načela ter vitalni gospodarski in politični interes države. Drugačen način določanja preživnine (katere višina se bo v konkretnem postopku ugotavljala v okviru nadaljnjega izvršilnega postopka) v temeljne principe slovenskega pravnega reda, ki obravnava tematiko določanja preživnin za otroke, ne posega. Ravno nasprotno, eno temeljnih pravnih načel v Sloveniji je varstvo otrok, zato vse, kar služi zadovoljitvi tega načela, ne more biti v nasprotju z javnim redom v smislu ZMZPP.
Glede na določbo 21. člena Pogodbe med RS in RH o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah bi bil v zvezi s pristojnostjo upošteven le ugovor, da je podana izključna pristojnost slovenskega sodišča, česar pa nasprotni udeleženki niti ne zatrjujeta.
načelo vestnosti in poštenja - zloraba procesnih pravic – zavlačevanje postopka – kaznovanje stranke v postopku – denarna kazen - vlaganje pravnih sredstev – izpodbijanje procesnih sklepov sodišča s pritožbami
V postopku izvršbe se zaradi izpodbijanja sklepov višjega sodišča o pritožbi še niso začela obravnavati za postopek izvršbe relevantna vprašanja. Dolžnik se je namreč zoper sklepe sodišča druge stopnje pritožil že trikrat kljub temu, da mu je bilo vsakič najprej v sklepu prve in nato še sklepu druge stopnje pojasnjeno, da zoper tak sklep pritožba ni dovoljena. Takšno ravnanje vodi k nedopustnemu zavlačevanju postopka in obravnavanju ter pojasnjevanju enih in istih procesnih vprašanj, kar je višje sodišče utemeljeno opredelilo kot zlorabo procesne pravice in jo sankcioniralo z denarno kaznijo.
Pritožbeno sodišče je drugemu upniku denarno kazen izreklo na podlagi dejanske ugotovitve, da je bila sporna nepremičnina po prodajnem naroku 19. 1. 2009 domaknjena prvi upnici M. U., po prodajnem naroku 13. 1. 2010 drugemu upniku F. U. in po prodajnem naroku 20. 1. 2011 prav tako drugemu upniku F. U., pri čemer pa niti prva upnica M. U., niti drugi upnik F. U. kupnine nista plačala; pritožnik, ki mu je bila torej nepremičnina domaknjena dvakrat zapovrstjo, niti prvič niti drugič ni plačal kupnine, čeprav je bil na tretjem prodajnem naroku ustno opozorjen, da bo ob morebitnem ponovnem neplačilu kupnine kaznovan z denarno kaznijo v znesku 1.300,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0015282
Sodni red člen 92. ZNP člen 37. URS člen 11, 22, 62. ZPP člen 112. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 3, 4, 5, 21, 22.
priznanje tuje sodne odločbe - javni red RS - vročanje sodnih pisanj v prevodu - sodni red - nevednost vložnika - vložitev vloge pri nepristojnem sodišču - mednarodne pogodbe - pomanjkljivosti pri vročitvi sodbe - pogodba o pravni pomoči med R Slovenijo in R Hrvaško - pravica do uporabe lastnega jezika
Postopek vročanja mora biti izpeljan v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je tuje sodišče vročilo svoja, v hrvaščini sestavljena pisanja, preko Okrožnega sodišča v Mariboru, skupaj s prevodom pisanj v slovenski jezik. Če prevod ni priložen, se vročitev opravi le, če prejemnik pisanje prostovoljno sprejme.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VS0015219
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok. ZNP člen 37. ZMZPP člen 111. ZPP člen 365, 365-2.
uporaba tujega prava - mednarodna ugrabitev otrok - nezakonito zadržanje otroka - vrnitev otroka
Za odločitev v obravnavanem primeru je edino pomembno, da so po upoštevnem britanskem pravu glede na otrokovo stalno bivališče starševske pravice poverjene materi, da je bil otrok zadržan na območju R Slovenije proti njeni volji in torej nezakonito ter da otrokovo takojšnjo vrnitev nalagajo v izpodbijanem sklepu citirane konvencijske določbe – ne da bi bil hkrati ugotovljen morebitni obstoj katerih od s Konvencijo predvidenih upoštevnih ovir zanjo. Izpodbijani sklep ima namreč provizorično naravo in je namenjen preprečevanju samovolje, izdan pa je bil v postopku, ki ni predviden za razreševanje vsebinskih vprašanj o pogojih za dodelitev otroka v vzgojo in varstvo.
Odklonitveni razlogi predstavljajo okoliščine, ki pri človeku ob razumnem upoštevanju okoliščin primera lahko ustvarijo upravičen dvom v pristranskost sodnika. Običajno so to okoliščine osebne narave, ki kažejo na določene (izvensodne) povezave sodnika s predmetom spora ali s stranko. Nezadovoljstvo stranke s postopanjem sodnice, njenimi v dosedanjih odločbah izraženimi pravnimi stališči ter končno rezultatom postopkov z rednimi pravnimi sredstvi, v katerih je sodnica sodelovala pri odločanju, pa ne predstavlja izločitvenega razloga po 6. točki 70. člena ZPP.