predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Ob branju izpodbijane sodbe je že na prvi pogled očitno, da do zatrjevane kršitve v obravnavani zadevi sploh ni moglo priti in da se navedbe predlagateljice sploh ne nanašajo na razloge izpodbijane sodbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - strokovna sodelavka - različni sodišči - zavrnitev predloga
Ob odločanju o delegaciji pristojnosti je treba imeti pred očmi vse okoliščine posameznega primera. Glede na slovenske razmere ne gre za zelo majhni sodišči, kar bi sicer pri razumnemu zunanjemu opazovalcu in v očeh javnosti lahko ustvarilo vtis o pristranskosti vseh sodnikov sodišča. Malo verjetno je, da bi prav vsi, to je skupno 16 sodnikov in 89 zaposlenih, med seboj sodelovalo ali prijateljevalo. Tega predlog niti ne zatrjuje. Ob tem je treba upoštevati tudi položaj upnice, ki je zaposlena na drugem sodišču in ni sodnica (ni funkcionarka v pomenu nosilke sodne veje oblasti), naravo zadeve (ne gre za občutljivo zadevo, temveč za izterjavo zelo nizkega zneska) ter dejstvo, da je predlog za delegacijo podalo sodišče samo in ne eden od udeležencev postopka. Ob odločanju po 67. členu ZPP je namreč pomembno tudi načelo ekonomičnosti in hitrosti postopanja (11. člen ZPP) ter s tem zagotavljanje ustavne pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS)
postulacijska sposobnost - laičen predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (3. in 4. odstavek 86. člena ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik kot stranka v postopku
Okoliščina, da je tožnik sodnik Okrožnega sodišča v B., katerega organizacijska enota je tudi Okrajno sodišče v A., je tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, saj utegne povzročiti dvom v korektnost postopka in nepristranskosti odločanja. Sodniki navedenega okrožja se med seboj poznajo, pri čemer pa sta bili sodnici Okrajnega sodišča v A., v času njunega pripravništva, podpisana sodnica pa tudi v času opravljanja dela strokovne sodelavke na Okrožnem sodišču v B., veliko sodelovali pri reševanju zadev omenjenemu sodniku. Z omenjenim sodnikom se osebno poznajo in se tudi sedaj občasno srečujejo še zlasti na zborih sodnikov, tako da gre za tesnejše stike.
dopuščena revizija - brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - krivdni razlogi - skladnost z ustavo - zavrnitev revizije
Drugi odstavek 14. člena ZBPP odkazuje le na uporabo določb ZSVarPre o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči, in sicer le za ugotavljanje (obstoječega) materialnega položaja prosilca za dodelitev BPP in njegove družine. ZBPP tako ne odkazuje na uporabo drugih določb ZSVarPre, ki se ne nanašajo na ugotavljanje materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči ter ki niso relevantne za ugotavljanje (obstoječega) materialnega položaja prosilca za dodelitev BPP in njegove družine. Med slednje pa po presoji Vrhovnega sodišča spadajo tudi določbe 2. člena, tretjega odstavka 6. člena in 28. člena ZSVarPre, v skladu s katerimi do denarne socialne pomoči niso upravičene osebe, ki so se v takšnem (slabem) materialnem položaju znašle zaradi razlogov, ki so jih zakrivile same (t. i. krivdni razlogi).
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obvezne sestavine - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - kriterij pomembnosti za zagotovitev pravne varnosti in enotnosti uporabe prava - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj mora za formalno popolnost predloga ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prim. 367. a člen ZPP). Bistvo zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje osebe, katere postavitev pod skrbništvo se predlaga (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Oseba, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more udeležiti naroka, se zasliši tam, kjer biva. Zakon torej predvideva presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca na podlagi zaslišanja, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi Okrajno sodišče na Jesenicah moralo nasprotnega udeleženca videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kjer dejansko prebiva, in kjer ima tudi prijavljeno začasno prebivališče. Procesno dejanje zaslišanja se bo lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Lenartu, na čigar območju je nasprotni udeleženec nastanjen v navedenem domu. Razdalja med Okrajnim sodiščem na Jesenicah in dejanskim prebivališčem nasprotnega udeleženca namreč znaša 210 kilometrov, dejansko prebivališče nasprotnega udeleženca pa se nahaja na območju Okrajnega sodišča v Lenartu.
Poleg tega se v skladu z določbo petega odstavka 15. člena ZNP-1 v primeru, ko ima udeleženec začasno prebivališče v kakem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebival daljši čas, predvideva tudi krajevno pristojno sodišče njegovega začasnega prebivališča.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - načelo ekonomičnosti - lažja izvedba postopka - prebivališče strank in prič - zavrnitev predloga
Oddaljenost procesnih udeležencev od sodečega sodišča, s katerim predsednica senata utemeljuje lažjo izvedbo postopka, sicer lahko predstavlja relevantno okoliščino, vendar pa, če je prevoz potreben v vsakem primeru, ne more biti bistveno, ali bo ta trajal nekaj minut več ali manj. To velja še toliko bolj, ko okoliščine konkretnega primera ne kažejo na to, da katerikoli procesni udeleženec ne bi bil psihofizično sposoben opraviti poti na sodišče. Edina razlika, ki bi se jo doseglo s prenosom pristojnosti je torej ta, da bi se za procesne udeležence izvedel krajši prevoz, kar pa ne utemeljuje uporabe izjemnega ukrepa prenosa pristojnosti na podlagi 35. člena ZKP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00089871
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVPot člen 22, 22/2, 22/4, 22/5, 23, 23/1,23/2, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. URS člen 2, 14, 22. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - sprememba sodne prakse - pravica do izjave - hipotekarni bančni kredit - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - varstvo potrošnikov - razlaga ZVPot - evropsko pravo - Direktiva Sveta 93/13/EGS - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
postulacijska sposobnost - laičen predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vlagatelj nima postulacijske sposobnosti, zato je predlog za dopustitev revizije nedovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
dopuščena revizija - ugoditev reviziji - zmotna uporaba materialnega prava - odmera davka - dohodek iz premoženja - tuja družinska fundacija - dohodnina - pravni posel - pravna kvalifikacija
Za odmero davka na podlagi ZDoh-2 ne zadošča ugotovitev, da dohodek iz premoženja tuje družinske fundacije po tem zakonu ni neobdavčen dohodek. Presoja Upravnega sodišča v nasprotju z navedenim pomeni zmotno uporabo materialnega prava.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - restriktiven pristop - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - oddaljenost sodišča - trajanje sodnega postopka - zavrnitev predloga
Prenos pristojnosti na drugo sodišče, da bi bil prevoz do udeleženke postopka dobre pol ure krajši, ne bi bil smotrn.
postopek za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - pravica do izjave - obrazloženost odločbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
dopuščena revizija - izpodbijanje sklepa skupščine - razlogi za izpodbijanje - sklep o povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe - delitev dobička delničarjem - sklep o uporabi bilančnega dobička - zavrnitev revizije - pridobitev posebne ugodnosti na škodo družbe ali drugih delničarjev
Sprostitev možnosti nadaljnjega oblikovanja rezerv iz dobička v večjem obsegu od zakonsko predvidenega sama po sebi še ne predstavlja posebne ugodnosti za večinskega delničarja v smislu tretjega odstavka 395. člena ZGD-1. V okviru presoje, ali je izpolnjena predpostavka pridobitve posebne ugodnosti, je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera.
elektronska komunikacijska infrastruktura - dostop do omrežja - sodna ali upravna pristojnost - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je za odločitev v zadevi podana pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju navedena s kratico AKOS), ki odloča v upravnem postopku, ali pa je podana pristojnost sodnega odločanja (sodišča splošne pristojnosti v gospodarskem sporu).