Ker zamude z izročitvijo stanovanja niso povzročile spremembe, ki so bile opravljene na željo tožnikov, in je šlo pri podpisu zaprosila za soglasje za dogovor med tožnikoma (kupcema) in izvajalcem sprememb na stanovanju, ne pa dogovor s prodajalcem o spremembi roka izročitve stanovanja, je treba o plačilu pogodbene kazni odločiti tako, kot da tožnika sploh ne bi naročila sprememb v stanovanju. To pa pomeni, da je za odločitev pomembno samo, kaj sta pravdni stranki glede roka izročitve stanovanja določili v prodajni pogodbi.
Sodna praksa priznava, t. i. dejanskim etažnim lastnikom sodno varstvo, saj razmerja, ki so nastala v preteklosti, ni mogoče reševati s sedaj jasno opredeljenimi instituti in pravili stvarnega prava v smislu klasičnega civilnega prava, pač pa je treba upoštevati ureditev v času nastanka pravic, njihovo tranzicijo v nov sistem stvarnega prava in stanje (ne)urejenosti zemljiškoknjižno vpisanih pravic z dejanskim.
Tožnica je postala lastnica pritličnega stanovanja na podlagi sklenjene kupne pogodbe iz 118. člena SZ brez vpisa v zemljiško knjigo. Kot dejanski etažni lastnici ji gre predkupna pravica po 124. členu SPZ. Pred pravdo sklenjeni sporazum o razveljavitvi kupne pogodbe za stanovanje v prvem nadstropju je le navidezen in zato ne učinkuje.